Hrvaško tožilstvo s pritožbo na izročitev Perkovića Nemčiji

To je izročitev zahtevalo v imenu nemških kolegov.

Menijo, da je prvostopenjsko sodišče napačno ugotovilo dejstva in kršilo zakon Kot so pojasnili na tožilstvu, so se za potezo, ki je nekoliko presenetila hrvaško javnost, odločili, ker menijo, da je prvostopenjsko sodišče napačno ugotovilo dejstva ter kršilo zakon, ko je ugotovilo, da se v Perkovićevem primeru ni zgodilo zastaranje kot ovira za njegovo izročitev.

Čeprav so poudarili, da so na sodišču nastopili kot predstavniki Nemčije, so mnenja, da se je v Perkovićevem primeru zgodilo zastaranje.

Kot pojasnjujejo, so s spremembami hrvaške ustave, ki je leta 1991 ukinila smrtno kazen, razveljavili tudi možnost nadomestne kazni 20 let zapora, kot je določala zakonodaja v času umora hrvaškega izseljenca Stjepana Đurekovića julija 1983 na Bavarskem.

Presodili, da je zastaranje v Perkovićevem primeru nastopilo julija 1998 Na podlagi hrvaških zakonov, ki v primeru spremembe predpisov med kaznivim dejanjem in pravnomočno razsodbo za storilce kaznivih dejanj predvidevajo uveljavitev milejšega zakona, je tožilstvo presodilo, da je zastaranje v Perkovićevem primeru nastopilo julija 1998.

Najvišja kazen, ki so jo sodišča lahko dosodila za kazniva dejanja, za katera je bila prej določena smrtna kazen, je bila namreč kazen 15 let zapora.

Tožilstvo je še poudarilo, da so se pritožili zaradi pravilnosti uveljavitve hrvaških zakonov v nepravnomočni razsodbi proti Perkoviću. Od vrhovnega sodišča so zahtevali, naj razveljavi prvostopenjsko odločitev in primer vrne v vnovično odločanje, je pojasnil tiskovni predstavnik zagrebškega županijskega sodišča Krešimir Devčić.