Hrvaški sindikalisti zažgali predlog sprememb zakona o delu

Sindikati pričakujejo več kot 3000 protestnikov na Trgu svetega Marka, na katerem so prepovedana kakršnakoli javna zborovanja, sicer pa sta na omenjenem trgu sedeža vlade in sabora. V SSSH so prepričani, da vlada želi zmanjšati pravice delavcev in sindikatov z izgovorom, da bo spremenila zakon o delu zaradi usklajevanja z evropsko zakonodajo.

Novi zakon o delu naj bi sabor sprejel konec leta 2009 Vlada je napovedala, da bo sedanji zakon o delu uskladila s pravnim redom Evropske unije do konca septembra, novega pa naj bi sabor sprejel do konca leta 2009.

"Vlada prednostno obravnava kapital na škodo delavcev" Predsednica SSSH Ana Knežević je dejala, da vlada zlorablja usklajevanje hrvaške delovne in socialne zakonodaje z enajstimi smernicami EU za zmanjševanje pravic delavcev. Kot je ocenila, vlada prednostno obravnava kapital na škodo delavcev, kar je "očitna povezava vlade z delodajalci".

"Delodajalci letno od delavcev vzamejo 15 milijard kun" Kneževićeva je dodala, da ne bodo sprejeli predlogov delodajalcev, ki zahtevajo krajše letne dopuste, neplačan polurni premor in lažje odpovedi za delavce. Spomnila je, da delodajalci letno "vzamejo od delavcev 15,3 milijarde kun (2,1 milijarde evrov), ker ne plačujejo redno nadure, ter neizkoriščene letne dopuste in polurne premore".

"Določeni predlogi delodajalcev so bolj primerni za fevdalno kot sodobno družbo" V Hrvaškem združenju sindikatov (HUS) so ocenili, da so določeni predlogi delodajalcev bolj primerni za fevdalno kot sodobno družbo. Delodajalci predlagajo 40-urni delovni teden z največ osmimi nadurami, polurnega premora pa ne bi več plačevali. Ocenili so, da imajo hrvaški delavci zaradi plačanega polurnega premora najkrajši delovni teden v Evropi - 37,5 ure.

Predsednik Hrvaškega društva delodajalcev (HUP) Damir Kuštrak je izračunal, da podjetja plačajo vsako leto približno pet milijard kun (690 milijonov evrov) za ure, ki jih delavci porabijo za počitek med delom.

28 dni letnega dopusta ter krajši postopek za zaposlitev in odpoved delavcev HUP zahteva največ 28 dni letnega dopusta ter krajši postopek za zaposlitev in odpoved delavcev. V SSSH so odgovorili, da bo Hrvaška po vstopu v EU morala zvišati letni dopust z 18 na 24 dni, ter da je Hrvaška 18. glede delavskih pravic v primerjavi z 27 članicami EU, kar zanika trditve delodajalcev, da so hrvaški delavci "preveč varni".

Pravice slovenskih delavcev so na 9. mestu med članicami EU Sindikati so še povedali, da so izidi neodvisne raziskave v Bruslju pokazali, da imajo delavci največ pravic na Švedskem, najmanj pa v Bolgariji, medtem ko je Slovenija na devetem mestu.