Hrvaška pobuda za izročanje storilcev kaznivih dejanj

Vlada v Zagrebu je v mislih imela predvsem Srbijo, BiH in Črno goro, so ocenili namen pobude hrvaški mediji. "V Evropski uniji ne obstaja prepoved izročanja nacionalnim zakonodajam. Preden bo stopila v EU, bo Hrvaška zato morala spreminjati ustavo. Glede na to, da se vse države jugovzhoda Evrope nagibajo k poti v EU, bodo morale spreminjati svoje ustave ali zakonodajo, ker brez tega ni vstopa v EU," je pobudo v nedeljo pojasnil hrvaški premier Ivo Sanader.

Sanaderjeva vlada je na redni seji prejšnji petek naložila pravosodnemu in zunanjemu ministrstvu, naj omenjeno pobudo predstavita v vseh državah jugovzhodne Evrope. Hrvaška pravosodna ministrica Ana Lovrin je medtem dejala, da je Hrvaška sprožila pobudo v duhu naloga za aretacijo, ki od leta 2004 velja med članicami EU.

Srbska ustava ne preprečuje izročanja državljanov Jutarnji list je povzel izjavo predstavnika srbskega tožilstva za vojne zločine Bruna Vekarića, ki je pobudo pozdravil. "Mi smo za pobudo, čeprav gre predvsem za politično, ne pa ustavno vprašanje, ker srbska ustava ne preprečuje izročanja njenih državljanov," je dejal Vekarić. Poudaril je, da Hrvaška in Srbija odlično sodelujeta, medtem ko so težave v sodelovanju z BiH.

Oblasti v Sarajevu namreč od Hrvaške in Srbije zahtevajo izročitev nekaj tisoč njihovih državljanov, ki jih sumijo vojnih zločinov. Na Hrvaškem so ocenili, da gre za neselektivne postopke pravosodja BiH in spomnili, da so podobne poteze z množičnimi obtožnicami vlekli tudi v Zagrebu v času vojne na Hrvaškem. Potem ko so več tisoč oseb srbske nacionalnosti obtožili vojnih zločinov, so kasneje zahteve morali revidirati in se je število tiralic proti Srbom zmanjšalo na 1200.

Hrvaška še vedno ostro nasprotuje mednarodnim zahtevam, naj z BiH in Srbijo doseže sporazum o medsebojnem izročanju obtoženih za vojne zločine. Gre za določene mednarodne politične pritiske, ki so se pojavili s pripravami za sklenitev dela Mednarodnega sodišča za vojne zločina na območu nekdanje Jugoslavije.

Težave zaradi dvojnih državljanstev Zaradi dvojnega državljanstva svojih državljanov imajo na Hrvaškem in v BiH težave z izvajanjem postopkov proti osebam, ki jih ne povezujejo z vojnimi zločini. Najbolj svež je primer reškega zdravnika Ognjena Šimića, ki je pobegnil v Sarajevo, potem ko je bil na Hrvaškem obsojen na zaporno kazen zaradi sprejemanja podkupnin. Na Hrvaškem pa je na prostosti nekdanji šef Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) BiH Ante Jelavić, ki je bil v BiH obsojen zaradi poneverbe denarja v Hercegovački banki.