Hrvaška ima za petino preveč zaposlenih v državni upravi

Nova hrvaška vlada je napovedala, da bo omenjena študija temelj za napovedano prestrukturiranje državne uprave.

Krpić: Potrebna bo reorganizacija Bivša vlada očitno ni uporabila priporočil iz študije, ker ni bilo politične volje, so ocenili na hrvaškem ministrstvu za upravo, ki ga od konca prejšnjega leta vodi minister Arsen Bauk.

Novi minister se je medtem srečal s profesorjem Ivanom Korpićem z zagrebške pravne fakultete, ki je eden izmed avtorjev študije o stanju v državni upravi. Korpić trdi, da je potrebna racionalizacija, ki bi za 20 odstotkov zmanjšala število delovnih mest v državni upravi.

"Vsa pomožno-tehnična dela je treba prepustiti trgu, vse podružnice državne uprave, v katerih je na območju Hrvaške zaposlena polovica izmed 65.000 uslužbencev državne uprave, pa je treba združiti v urade javne uprave po županijah, da bi lahko varčevali pri stroških," je ocenil Korpić.

Najmanj denarja bi privarčevali pri ministrstvu za okolje Kot je pokazala študija, ki so jo pripravili na več kot 1100 straneh, bi na posameznih ministrstvih privarčevali tudi do 80 odstotkov. V omenjeni študiji bi najmanj denarja privarčevali na ministrstvu za okolje - štiri odstotke.

Vsak peti zaposleni je vodja "Najtežja bolezen" hrvaške državne uprave je preveč vodstvenih položajev, so še ugotovili strokovnjaki. Tako imajo na ministrstvu za kulturo 96 organizacijskih enot, vsak peti zaposleni pa je praktično vodja. Tudi na ministrstvu za znanost je med 290 zaposlenimi večina načelnikov različnih oddelkov.

Glede na študijo ni ministrstva, na katerem ne bi pojasnili, da je bil glavni namen oblikovanja novih organizacijskih enot zaposlovanje ljudi na vodilne položaje zgolj za to, da bi lahko imeli višje plače. ČasOmenjena študija je več kot tri leta ležala na dnu predala enega izmed odgovornih v bivši vladi.

Bo imela nova vlada dovolj poguma? Hrvaški mediji so o omenjeni študiji in nujni reformi državne uprave pisali, potem ko so raziskavo v prvi polovici leta 2009 izročili takratnem hrvaškem premieru Ivu Sanaderju in podpredsednici vlade Jadranki Kosor. Projekt, ki je potekal med letoma 2007 in 2008, sta financirali Svetovna banka in Švedska mednarodna agencija za razvoj (Sida).

Vprašanje, ki se danes pojavlja v hrvaških medijih, je, ali bo vlada premiera Zorana Milanovića imela dovolj poguma, da bo izvedla nujno reformo državne uprave.