Sobota, 5. 7. 2025, 14.29
1 dan, 2 uri
Hiša skrivnosti, v katero je prepovedano vstopiti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,15
Nemški plemiči so vladali svojim kmečkim podložnikom Estoncem in Latvijcem okoli sedemsto let. Na zgodovinsko vlogo baltskega nemškega plemstva v Latviji in Estoniji opozarjajo številni podeželski dvorci, v katerih so nemški plemiči živeli razkošno življenje zemljiških gospodov. Na fotografiji: dvorec Palmse v Estoniji, ki je pripadal plemiški družini von der Pahlen.
Baltske države se zadnja leta pripravljajo na morebitno rusko osvajalno vojno. Največjo nevarnost, in to upravičeno, vidijo v napadalni in imperialni Rusiji. Toda še v 19. stoletju za Estonce in Latvijce glavni sovražnik niso bili Rusi, ampak baltski Nemci in nemško plemstvo, ki je imelo dolga stoletja v svoji lasti skoraj vso zemljo v Estoniji in Latviji.
Nemci so prišli na območje Estonije in Latvije v 12. stoletju. Najprej so bili križarji (pripadniki Livonskih bratov meča in nemškega viteškega reda), ki so prišli podredit in nasilno pokristjaniti tamkajšnja poganska ljudstva (ugrofinsko govoreče Estonce in Livonce ter baltsko govoreče Latvijce).
Nemci kot vladajoči sloj, ki gospoduje Estoncem in Latvijcem
V Estoniji in Latviji se ni zgodilo popolno ponemčenje – tako kot v vzhodni Prusiji –, so pa Nemci postali vladajoči sloj, ki je imel v rokah zemljo in pomembne položaje v mestih, kot so trgovci in obrtniki.
Nemci oziroma nemško govoreča skupnost (vanjo so se stopili tudi nekateri pripadniki drugih narodov) so tako na območju današnje Latvije in Estonije predstavljali večino trgovcev in duhovščine ter imeli v rokah veliko večino zemlje.
Neuspeli nemški naskok na Rusijo
Estonci in Latvijci so predstavljali podrejeno kmečko večino, ki jim je vladalo nemško govoreče plemstvo. Večina baltskih Nemcev je sicer živela v mestih. Nemci niso nikoli presegli deset odstotkov prebivalstva Estonije in Latvije.
Odlomek iz sovjetskega filma Aleksander Nevski iz leta 1938, ki govori o tem, kako so Rusi leta 1242 ustavili pohod nemških križarjev na vzhod:
Nemški križarji so hoteli zasesti še več ozemlja, a sta jih leta 1242 ustavili ruski kneževini Novogorod in Vladimir-Suzdal v znani bitki na zamrznjenem Čudskem jezeru, ki leži na meji med Estonijo in Rusijo.
Baltski Nemci postanejo del carske Rusije
Na območju Latvije in Estonije so nemški križarji ustanovili posebno gospostvo, imenovano uradno Marijina dežela (lat. Terra Mariana), ki je bila podrejena neposredno Svetemu sedežu. Marijina dežela je prenehala obstajati leta 1561. Sever je pripadel Švedom, jug pa Litovcem in Poljakom.
V začetku 18. stoletja so Estonijo in Latvijo zasedli Rusi pod vodstvom carja Petra Velikega. Leta 1721 sta Rusija in Švedska skleniki Nystadski sporazum, ki je med drugim zagotovil nadaljnji privilegiran položaj nemškega baltskega plemstva: lahko so ohranili svoj finančni sistem, carino, samoupravo, protestanstsko oziroma luteransko veroizpoved in uporabo nemškega jezika.
Pomembna vloga baltskonemških plemiških družin v Rusiji
Baltskonemški plemiči so prevzemali visoke položaje v carski Rusiji, tudi v Sankt Peterburgu, novi prestolnici ruskega carstva, ki je imela – ne po naključju – nemško ime.
Območje, ki so ga zasedli nemški križarji, je dobilo v latinščini uradno ime Terra Mariana (sl. Marijina dežela). Za Marijino deželo, ki se je raztezala na območju današnje Latvije in Estonije, se uporablja tudi ime Livonija (Stara ali Srednjeveška Livonija). Na fotografiji: zemljevid Livonije oziroma Marijine dežele. Livonija je na zemljevidu obrobljena z rumeno barvo.
Med pomembnimi baltskonemški plemiškimi družinami, ki so leta 1710 prisegli zvestobo carju Petru Velikemu, so bili med drugim von Wrangli. Morda njihov najbolj znani predstavnik je bil baron Peter von Wrangel oziroma Pjotr Wrangel, eden glavnih protiboljševiških vojskovodij v času ruske državljanske vojne.
Znani pomorščaki in raziskovalci
Po porazu proti boljševikom je nekaj časa živel v izgnanstvu v Kraljevini SHS. Umrl je v Bruslju leta 1927. Pripadnik družine je bil tudi raziskovalec Ferdinand von Wrangel, ki je bil med drugim guverner ruske Aljaske.
Znan ruski raziskovalec baltskonemškega rodu je bil tudi pomorščak in častnik ruske carske mornarice Otto von Kotzebue. Po njem se imenuje mesto Kotzebue na Aljaski. Tudi ruski viceadmiral Michael von Reinecke in raziskovalec Arktike Eduard von Toll sta bila baltska Nemca.
Baltski Nemec, ki je izpeljal delitev Poljske
Pomembi baltskonemški baroni so bili tudi von Sieversi. Eden od pripadnikov te rodbine je bil Jacob von Sievers, ruski državnik in vojskovodja. Sodeloval je pri reformiranju carske Rusije v času vladavine Katarine Velike, zaslužen je tudi za širjenje krompirja v Rusiji.
Baltskonemškega rodu je bil tudi ruski feldmaršal Michael Andreas Barclay de Tolly. Skupnost baltskih Nemcev so sestavljali tudi ljudje, ki so se asimilirali v to skupnost, so bili pa izvorno nenemškega rodu. Eden takšnih je bil tudi Barclay de Tolly, ki je imel po očetovi strani škotske korenine. Feldmaršal Barclay de Tolly se je izkazal zlasti v vojnah proti Napoleonu. Na fotografiji: ruska znamka v čast Barclayu de Tollyju.
Bil je ruski veleposlanik na Poljskem ter je izpeljal drugo in tretjo delitev Poljske (leta 1792 in 1795). Nekaj časa je bil poročen s svojo sestrično Elisabetho von Sievers, ki je pred tem očarala znanega Giacoma Casanovo. Pripadnik družine je bil tudi Emmanuel von Sievers. Ta je bil med drugim nekaj časa vodja carskega dvora v Sankt Peterburgu v času carja Aleksandra II.
Baltski Nemci kot vojskovodje carske vojske
Baltskonemški plemiči so imeli pomembno vlogo v vojski carske Rusije. Ruski vojaški poveljnik baltskonemškega rodu Michael Andreas Barclay de Tolly se je med drugim vojskoval proti Turkom in Napoleonu. Bil je tudi ruski vojni minister.
Ruska vojskovodja sta bila tudi Alexander von Benckendorff in Eduard von Totleben. Prvi je vodil kozaške enote, ki so se kot partizani oziroma gverilci bojevali v zaledju proti Francozom med Napoleonovim pohodom proti Rusiji. V času carja Nikolaja I. je tudi ustanovil rusko tajno službo in žandarstvo.
Branilec Krima, ki ga Rusi še zdaj slavijo
Totleben je bil med drugim ruski vojskovodja v krimski vojni (1853–1856) in je več kot deset mesecev branil trdnjavo Sevastopol pred napadi Britancev, Francozov, Sardincev in Turkov. Sevastopol je na koncu padel. Totlebnu v čast so Rusi tudi postavili spomenik v Sevastopolu.
Baltski Nemec Eduard Totleben (nem. Franz Eduard von Totleben) je poveljeval obrambi Sevastopola v času krimske vojne (1853–1856). Pozneje so mu v Sevastopolu postavili spomenik (na fotografiji).
Ruski vojskovodja je bil tudi Georg von Sass, ki je med drugim v drugi polovici 19. stoletja vodil rusko vojsko v bojih proti Čerkezom in je odgovoren za množične pokole Čerkezov. Znan je tudi baltski Nemec Paul von Rennenkampf, ki je med drugim poveljeval ruski prvi armada leta 1914, ko je ta neuspešno skušala zasesti vzhodno Prusijo.
Baltski Nemec, ki je sanjal o novem mongolskem imperiju
Zelo zanimiva osebnost je bil v Gradcu rojeni baltski Nemec Roman von Ungern-Sternberg, ki je bil vojskovodja v času ruske državljanske vojne po oktobrski revoluciji. Bojeval se je na strani protiboljševikov. Slovi po tem, da je leta 1921 izgnal Kitajce iz Mongolije in da je hotel obnoviti mongolski imperij.
Zelo znan baltski Nemec je bil tudi Sergej Witte, ki je leta 1905 postal prvi predsednik ruske vlade. Pred tem – do reform po ruski revoluciji leta 1905 – je vlado vodil sam ruski car. Znana baltska Nemka je bila mistikinja Barbara von Krüdener, svetovalka carja Aleksandra I, ki je zelo vplivala na ustanovitev Svete alianse leta 1815. Sveta aliansa je imela med drugim leta 1821 kongres v Ljubljani.
Fabergejeva jajca
V Estoniji je bil v baltskonemški skupnosti rojen Gustav Fabergé, ki je v Sankt Peterburgu ustanovil draguljarsko podjetje za izdelavo znanih Fabergejevih jajc. Bil je daljni potomec francoskih protestantskih hugenotov, ki so konec 17. stoletja prebežali v Nemčijo. Baltski Nemec je bil tudi znanstvenik in utemeljitelj embriologije Karl Ernst von Baer.
Tudi draguljarska družina Faberge ima baltskonemške korenine. Med letoma 1885 in 1917 so Fabergejevi draguljarji v Sankt Peterburgu izdelali na tisoče draguljarskih stvaritev v obliki jajc.
Veliki spremembi za baltske Nemce, še zlasti za baltskonemško plemstvo, sta bili oktobrska revolucija ter osamosvojitev Estonije in Latvije po prvi svetovni vojni. Obe novoustanovljeni državi sta dobili levo usmerjeni vladi, še zlasti zelo levo usmerjeni so bili Latvijci. Vojaška skupina z imenom Latvijski strelci na primer so tako predstavljali v začetku eno od glavnih vojaških opor Leninovim boljševikom.
Maščevanje podrejenih: baltskim Nemcem vzamejo zemljo
V Estoniji so baltskonemški plemiči imeli v lasti okoli 90 odstotkov velikih posestev in okoli 57 odstotkov obdelovalne zemlje je bilo v rokah nemških veleposestnikov. V Latviji so imeli baltskonemški plemiči v lasti okoli 58 odstotkov obdelovalne zemlje. Nova oblast v Latviji in Estoniji je zemljo, ki je bila v lasti baltskonemških plemičev, podržavila.
V Estonijo so tako brez odškodnine podržavili skoraj 97 odstotkov zemlje, ki je bila prej v lasti baltskonemških plemičev. Podobno je bilo v Latviji, le da so tam plemiči lahko obdržali nekaj zemlje – do sto hektarjev. Pripadniki baltskonemškega plemstva so tako čez noč izgubili premoženje, ki so ga imeli v svojih rokah sedemsto let.
Podržavljanje bank, ki so v lasti Nemcev
To ni bil edini udarec, ki so ga dobili baltski Nemci. V Latviji so s podržavljanjem agrarnih bank, ki so bile prej v nemški lasti, podržavili morda do okoli 90 odstotkov premoženja baltskih Nemcev. Leta 1919 je ameriški komisar v Estoniji zapisal, da Estonci bolj sovražijo Nemce kot boljševike.
Potomci baltskih Nemcev, ki so odšli iz Estonije in Latvije, zdaj večinoma živijo v Nemčiji. Ena od njih je tudi nemška pevka Lena Meyer-Landrut, zmagovalka Evrovizije leta 2010. Njen dedek je Andreas Meyer-Landrut, nekdanji zahodnonemški veleposlanik v Moskvi.
Leta 1881 je bilo v ruskih baltskih provincah 180 tisoč baltskih Nemcev. Do leta 1914 se je njihovo število zmanjšalo na 162 tisoč. V Estoniji je leta 1881 živelo približno 46.700 Nemcev (5,3 odstotka prebivalstva). Po popisu prebivalstva iz leta 1897 je bilo v Latviji 120.191 Nemcev oziroma 6,2 odstotoka prebivalstva.
Izseljevanje baltskih Nemcev
Že v letih od 1920 do 1921 je v Nemčijo odšlo okoli 20 tisoč baltskih Nemcev. Izseljevanje pa se je nadaljevalo v poznejših letih. Med baltskimi Nemci, ki so po koncu prve svetovne vojne odšli v Nemčijo, je bil tudi v Talinu rojeni Alfred Rosenberg, pozneje eden glavnih nacističnih ideologov in vojni zločinec. Sodili so mu na nürnberških procesih leta 1946 in ga obsodili na smrt.
Večstoletna zgodovina baltskih Nemcev se je končala po sporazumu Molotov-Ribbentrop leta 1939 in sovjetski zasedbi baltskih držav, ko so baltski Nemci organizirano odšli v Hitlerjevo Nemčijo. Zdaj potomci baltskih Nemcev živijo v drugih državah.
Ljudje, ki imajo baltskonemške korenine
Baltska Nemka po materini strani je na primer italijanska igralka Ornela Muti. Tudi nemška pevka Lena Meyer-Landrut (zmagovalka Evrovizije leta 2010) ima baltskonemške korenine. Je vnukinja nemškega diplomata Andreasa Meyer-Landruta, ki je bil rojen v Talinu v Estoniji leta 1929 in je bil v svoji karieri med drugim zahodnonemški veleposlanik v Moskvi v času komunistične Sovjetske zveze.
Nekatere od baltskih nemških plemiških družin so se v preteklosti tudi porusile. Takšna je bila tudi plemiška družina von Rüdiger, ki je v drugi polovici 18. stoletja prestopila v pravoslavje. Pripadnik te družine je tudi nekdanji moskovski patriarh Aleksij II.
Nemškega rodu je bil tudi nekdanji moskovski patriarh Aleksij II. Rusko ortodoksno cerkev je vodil med letoma 1990 in 2008 ter je bil prvi posovjetski moskovski patriarh. Rodil se je leta 1929 v Talinu kot Aleksej Ridiger (tudi Rüdiger). Je potomec baltske nemške plemiške družine von Rüdiger, ki je že v drugi polovici 18. stoletja prestopila v pravoslavje.
