Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Ponedeljek,
1. 10. 2012,
9.58

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Ponedeljek, 1. 10. 2012, 9.58

8 let

Helmut Kohl: "Večni" nemški kancler, evropski državnik

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1
Pred 30 leti je Helmut Kohl postal nemški kancler in na tem mestu ostal 16 let. Nemci se ga spominjajo po združitvi obeh Nemčij ter politični in gospodarski integraciji Evrope.

Danes 82-letni Kohl je bil star 17 let, ko se je pridružil Krščanski demokratski uniji (CDU). Med študijem je bil že politično dejaven in je postal premier zvezne dežele Porenje-Pfalška leta 1969. Z 39 leti je bil najmlajši premier kake zvezne dežele. Sedem let pozneje sta ga CDU in njena sestrska stranka Krščanska socialna unija (CSU) predlagali kot svojega kandidata za kanclerja na parlamentarnih volitvah. Osvojil je 48,6 odstotka glasov, kar ni bilo dovolj, da bi premagal socialne demokrate (SDP) Helmuta Schmidta in liberalno FDP. Svojo ambicijo je Kohl izpolnil oktobra 1982. Voditelj opozicije, ki je imela največje število sedežev v parlamentu, je postal najmočnejši politik v državi. Kohla je na oblast pripeljalo glasovanje o nezaupnici Schmidtu, potem ko je CDU prepričala FDP in njenega voditelja Hansa-Dietricha Genscherja, naj zapustijo svojega koalicijskega partnerja. Kohl je oblikoval zavezništvo s FDP in prevzel vodenje vlade. Nekaj mesecev pozneje je predlagal novo glasovanje o zaupnici, kar je omogočilo nove volitve, na katerih je zmagal.

Prvo leto vladanja je bilo nezadovoljstvo s Kohlovo vlado precejšnje. Kancler je pridobil sloves, da se domačih težav ne loteva, temveč čaka, da se rešijo same. Na kritike je odgovoril z večkratnimi spremembami v svojem ministrskem kabinetu. Njegov obisk pokopališča Bitburg s predsednikom ZDA Ronaldom Reaganom leta 1985 je sprožil polemike, saj so tam skupaj za nemškimi in ameriškimi vojaki pokopani tudi člani Waffen SS. Še en spodrsljaj si je privoščil, ko je sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova primerjal z nacističnim propagandnim ministrom Josephom Göbbelsom.

A ravno Gorbačovova politika glasnost in perestrojka sta najbolj pomagali Kohlu. Junija 1989 je Kohl v Berlinu sprejel sovjetskega voditelja. Takrat še nihče ni predvideval padca berlinskega zidu, ki je bil oddaljen le nekaj mesecev. Ko so novembra istega leta zid, ki je delil Berlin in predstavljal simbolno delitev sveta, zrušili, Kohl ni bil pripravljen. Ko so državljani Vzhodne Nemčije drli prek nemško-nemške meje, zahodnonemški stražarji pa so jih pustili, je bil na Poljskem. Čeprav se je takoj vrnil domov, ni bil prvi zahodnonemški voditelj, ki je nagovoril vse Nemce pred brandenburškimi vrati. Tisto noč so ljudje prisluhnili besedam zahodnonemškega predsednika Richarda von Weizsäckerja.

Kohl je hitro prevzel pobudo in predstavil načrt v desetih točkah, katerega cilj je bila čim hitrejša združitev obeh Nemčij. Skušal je pomiriti strahove drugih držav, da bi bila združena Nemčija preveč močna, preveč nacionalistična. "Mi, Nemci, smo se naučili iz zgodovine. Smo miroljubni, svobodoljubni ljudje," je dejal takrat.

V letih 1989 in 1990 je bil Kohl v zenitu svoje politične kariere. V Vzhodni Nemčiji so ga slavili kot zvezdnika, saj jim je obljubljal zelene pašnike. Kljub sprejetju solidarnostnega davka za razvoj Vzhodne Nemčije, združitve ni bilo mogoče pospešiti, standarda na vzhodu pa mu ni uspelo dvigniti na standard, ki so ga uživali na zahodu. Razvoj na vzhodu je bil počasen, Kohlova priljubljenost pa je začela strmo padati. Kljub temu je ostal znan kot kancler združevanja in velik Evropejec (pa ne le zaradi svoje višine – 1,93 metra). Ob koncu svojega kanclerstva je trdo delal za politično in gospodarsko integracijo Evrope skupaj s francoskim predsednikom Francoisom Mitterandom. Vsem svojim poskusom navkljub je le s težavo prepričeval Nemce, naj se odpovejo svoji marki in sprejmejo evro.

Nezadovoljstvo s Kohlom je naraščalo in oktobra 1998 je koalicija socialne demokratske stranke (SPD) pod vodstvom poznejšega kanclerja Gerharda Schröderja in zelenih slavila na parlamentarnih volitvah. Po 16 letih – rekord v Nemčiji – je bil Kohl ponovno član opozicije. Leta 1999 je prišlo na dan, da je "njegova" CDU sprejemala nezakonite donacije, kar je pustilo madež na njegovem ugledu. Sprva je zanikal, da bi bil kakorkoli vpleten v škandal, nato pa priznal, da je prejel več milijonov mark. Leta 2001 je ga je zadela še osebna tragedija; žena Hannelore, s katero je bil poročen 41 let in sta imela dva sinova, je storila samomor, ker ni več mogla trpeti zaradi redke bolezni. Leta 2002 se ni potegoval za ponovno izvolitev in se je pretežno umaknil z nemške politične scene.

Ko se je škandal z leti polegel, je Kohl ponovno prejel priznanje svoje stranke, tudi sedanje kanclerke Angele Merkel, ki jo je pred leti vzel pod svoje okrilje, ter tudi mednarodne skupnosti. Kohl, ki je bil zaradi svoje precej obilne pojave ter številnih neuspešnih shujševalnih diet deležen mnogih zbadljivk, je dal ime celotni generaciji – Kohlovi generaciji.

Ne spreglejte