Francoska vlada načrtuje previdno reformo trga dela

Francoski predsednik Francois Hollande si prizadeva za hiter dogovor, ki bi podjetjem omogočil večjo prilagodljivost na ekonomske krize, zmanjšal stroške dela ter poenostavil postopke odpuščanja, a Hollande v isti sapi sindikatom zagotavlja, da ne bo prišlo do izgube delovnih mest. Tudi brez pristanka najbolj borbenih sindikatov bi lahko pogovori privedli do sporazuma, ki bi ga parlament, v katerem socialisti zasedajo večino, lahko podpisal v začetku naslednjega leta. Reforma bi lahko izboljšala konfliktne odnose med delodajalci in delojemalci ter podjetjem omogočila večjo konkurenčnost pri izvozu, s tem ko bi ta lahko bolj učinkovito nadzorovala stroške v obdobjih, ko je povpraševanje nizko. Vendar bi napori s tem, da zadovoljijo vse vpletene stranke, lahko privedli do tega, da najbolj občutljivih vprašanj v dogovorih sploh ne bodo odpirali. Osnutek sporazuma, ki so ga predstavili prejšnji petek, namreč ne bo spreminjal dolgoročnih pogodb za nedoločen čas, s katerimi so delavci močno zaščiteni in zaradi katerih jih podjetniki ne morejo odpuščati brez visokih stroškov. Jean-Louis Dayan z inštituta za raziskave o zaposlenosti tako ugotavlja: "Med sindikati in delodajalci bo najbrž prišlo do določenega kompromisa, ki bo verjetno pustil nedotaknjene svete krave, kot so pravice iz naslova delovnega mesta za nedoločen čas." Zato ker se želijo izogniti konfliktom, obstaja nevarnost, da bo končni rezultat veliko manj zadovoljiv, kot so nekateri upali, še poudarja Dayan. Slaba ekonomska situacija, v kateri se številni bojijo množičnih odpuščanj v velikanih, kot so avtomobilski proizvajalec Peugeot, trgovsko podjetje Carrefour in farmacevtska skupina Sanofi, ustvarja še toliko slabše pogoje za drastične reze v trg delovne sile.

Zakonske omejitve

Franciji je do zdaj sicer uspelo uiti najbolj uničujočim učinkom krize evrskega območja in skupaj z Nemčijo uradno še vedno spada med najmočnejše države EU, a številni analitiki opozarjajo, da francoski zasebni sektor po vsej verjetnosti čaka še več let truda, preden bo dosegel večjo konkurenčnosti in gospodarsko rast. Vlada se ob tem trudi, da bi s 30-milijardnim proračunskim rezom naslednje leto proračunski deficit vendar približala zapovedanemu 3-odstotnemu pragu, ki naj bi se ga držale države članice evroobmočja. Vendar bi to lahko imelo negativne učinke in ekonomijo pahnilo v novo recesijo. Proti temu bo reforma trga delovne sile najbrž imela le majhne učinke, a kot takšna vseeno ostaja ena izmed Hollandovih predvolilnih obljub in pomembna simbolna gesta za finančne trge.

Podjetja se sicer pritožujejo, da so z odpuščanjem povezani previsoki stroški in preveč pravnih obveznosti. Francoska vlada odgovarja, da bo te postopke poenostavila in predlagala drugačno kolektivno pogodbo, zaradi katere bodo tudi posamezniki težje vstopali v sodne spore, ko bodo enkrat odpuščeni. Namesto tega pa bo vlada sindikatom ponudila večjo pravno moč pri snovanju strategije podjetja z možnostjo, da delavski svet preuči dolgoročno strategijo podjetja in v upravo podjetja imenuje sindikalne zaupnike. "Podjetja ne morejo zahtevati večje fleksibilnosti, če ne bodo ob tem resnično odgovorna za kariere svojih delavcev," poudarja Bernard Thibault iz sindikata CGT.