EU in ZDA optimistični glede pogajanj o prosti trgovini

Evropski komisar za trgovino Karel de Gucht je izrazil prepričanje, da bo sporazum ustvaril nova delovna mesta in potegnil Evropo iz gospodarske krize. "Sporazum bo dober za Evropo in celotno svetovno ekonomijo," je na novinarski konferenci v Washingtonu dejal de Gucht.

Ameriški trgovinski predstavnik Michael Froman je pozval vse pogajalce k ustvarjalnemu razmišljanju, ki bo potrebno za napredek. Zagotovil je, da za njimi stoji trdna politična volja na obeh straneh Atlantika, in to na najvišjih ravneh.

Posledic zaradi prisluškovanja naj ne bi bilo Začetek pogajanj je malce zasenčil škandal z ameriškim prisluškovanjem evropskim zaveznicam, kar je razkril nekdanji pogodbenik agencije za nacionalno varnost (NSA) Edward Snowden, vendar analitiki ne pričakujejo hujših posledic.

Sporazum je za obe strani namreč preveč pomemben. Francija je sicer želela zaradi prisluškovanja pogajanja preložiti. Opazovalci tudi pričakujejo, da bo Francija zanesljivo delala težave med samimi pogajanji glede filmske industrije, ker se boji poplave Hollywooda, na mizi pa bo še veliko drugih spornih zadev od kmetijstva, genetsko spremenjene hrane, pravic letalskih družb, potnikov in zaščite zasebnosti državljanov EU-ja do intelektualne lastnine in drugih.

Vzporedno pogajanja o varnosti in nadzoru Pogajanja o varnosti in nadzoru, kamor spada zaščita osebnih podatkov, bodo potekala vzporedno in so se prav tako že začela. Obe strani sta si rok za sklenitev dogovora zadali do konca prihodnjega leta in Froman je izrazil prepričanje, da jim bo to uspelo v enem zamahu.

Sporazum bi zajel območje, ki predstavlja skorja polovico celotne svetovne trgovine. Raziskava londonskega centra za raziskave gospodarskih politik kaže, da bi sporazum EU-ju na leto prinesel 119 milijard evrov oziroma 150 milijard dolarjev, ZDA pa 122 milijard dolarjev. Povprečna evropska družina naj bi dobila na leto 545 dodatnih evrov, ameriška pa 841 dolarjev.

Sporazum bi koristil obema stranema Sporazum je potreben za obe strani, ki se še vedno nista uspeli izkopati iz zadnje gospodarske krize, ki so jo zakuhale ameriške banke. Mednarodni denarni sklad za območje evra tudi letos napoveduje recesijo, ameriška ekonomija pa naj bi letos rasla le po stopnji 1,9 odstotka. Obe strani potrebujeta krepko trgovinsko injekcijo.