Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
11. 3. 2014,
12.43

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Torek, 11. 3. 2014, 12.43

8 let

Dvomim, da bi konflikt na Krimu lahko sprožil tretjo svetovno vojno

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2
"Mednarodno pravo nima nič s tem, gre za vprašanje notranjih ukrajinskih razmer".

Tako dr. Bojko Bučar, profesor za mednarodne odnose in dekan fakultete za družbene vede v Ljubljani (FDV) odgovarja na naše vprašanje, ali bo izvedba nedeljskega referenduma v skladu z mednarodnim pravom.

"V mednarodni skupnosti so sicer bili referendumi v prejšnjem tisočletju relativno pogosti, pozneje pa so se pri dekolonizaciji prenehali upoštevati kot relevanten dejavnik pri osamosvajanju kolonij. Mednarodna skupnost bo referendum na Krimu politično ocenjevala in pri tem gre, kot rečeno, za politične in ne pravne zadeve," še poudarja Bojko Bučar.

V primeru glasovanja prebivalcev Krima za priključitev Rusiji, o čemer verjetno ne gre dvomiti glede na delež ruskega prebivalstva na polotoku, kakšne bodo njegove posledice za reševanje krize v Ukrajini in za odnose v mednarodni skupnosti? Samo izglasovanje, kakršnokoli že bo, ne bo dramatično vplivalo na diplomatska prizadevanja za rešitev krize. Tisti, ki so proti referendumu, ga bodo na veliko kritizirali, izpodbijali njegovo legalnost in morda celo legitimnost. Tisti, ki bodo nastopali v njegov bran, pa bodo mahali z rezultati tega referenduma.

Kako je sploh mogoče izvesti referendum v dobri desetih dneh, kakšna je s tega vidika lahko njegova legitimnost? Težko je ocenjevati. Gre za upravno-pravne zadeve v samem Krimu: če imajo ustrezne volilne sezname, se najbrž celo lahko organizirajo. Bolj je problem, ampak to je pri vseh referendumih, pri vprašanju objektivnosti odločanja prebivalcev. Gre za vprašanje, koliko imata obe strani možnost predstaviti svoja stališča.

S katerimi podobnimi političnimi dogodki v bližnji preteklosti bi lahko primerjali to situacijo? Hitlerjevo reševanje Sudetskih Nemcev, t. i. SAO Krajine v nekdanji Jugoslaviji, primer Kosova, Abhazija in Južna Osetija? Pri tem je odvisno, kaj primerjamo, lahko pa bi našli še kakšne druge primere. Eksklave imajo tudi druge države. Vsak primer zase je relativno unikaten. Če pa posplošujemo, pa lahko v tem vidimo tudi precej podobnosti. Dokler Rusija ne bo uporabila vojne sile za uresničitev referendumskih rezultatov, bodisi česar drugega, je primerjava s Hitlerjem nekoliko prezgodnja. Če pa bi se to zgodilo, pa najbrž primerjava postane aktualna, čeprav dvomim, da bi ta konflikt lahko sprožil tretjo svetovno vojno. Zdi se mi, da bodo posledice drugačne. Razen primerov, ki ste jih navedli, lahko stanje na Krimu primerjamo tudi z Zahodno Saharo, Severnim Ciprom ipd. Glede priznavanja referenduma se lahko primerja tudi z referendumom na Gibraltarju, pa še kje. Pomembno torej je, kaj primerjaš.

Ali menite, da bi s političnimi pogovori in pogajanji v tem tednu lahko prišlo do odpovedi referenduma, z dogovorom Rusije in ZDA? Možno je vse, verjetno pa ni. Če bi referendum kdo odpovedal, so to lokalne oblasti. Ali ima Rusija res tako močan vpliv na te lokalne oblasti, da bi to lahko dosegle, pa odkrito dvomim. V enem tednu res ne pričakujem, da se bo stališče avtonomne oblasti tako spremenilo. Ampak, kot rečeno, v politiki je možno vse.

Ne spreglejte