Četrtek, 12. 12. 2024, 11.55
3 ure, 31 minut
Države Nata pred pomembno odločitvijo. To je za zdaj znano.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,80
Članice Nata so začele razpravo o tem, da bi dvignili stopnjo obrambnih izdatkov na tri odstotke do leta 2030. Na fotografiji: F-16 belgijskega letalstva.
V pričakovanju prihoda Donalda Trumpa v Belo hišo januarja prihodnje leto in v strahu pred napadalno Putinovo Rusijo med članicami Nata poteka razprava o zvišanju obrambnih izdatkov. Novi predvideni cilj je tako tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP) do leta 2030. O povečanju vojaških izdatkov, ki seveda predstavljajo dodatni pritisk na državne proračune, bi se lahko dogovorili na vrhu Nata v Haagu junija prihodnje leto. Slovenija bo letos dosegla 1,29 odstotka BDP, kar jo uvršča v spodnjo skupino članic Nata.
Predhodni pogovori med članicami Nata o strmem dvigu obrambnih izdatkov so v nekaterih prestolnicah držav članic Nata že vzbudile pomisleke, piše britanski medij Financial Times, ki se sklicuje na štiri anonimne vire, ki so sodelovali v predhodnih pogovorih.
Slovenija ne bo dosegla cilja Nata
Od 32 članic Nata jih bo 23 po izračunih zavezništva letos doseglo obstoječi cilj dva odstotka, medtem ko jih je bilo leta 2018 šest. Med državami, ki ne bodo dosegle že pred desetletjem zastavljenega cilja zavezništva, je tudi Slovenija, ki bo letos dosegla 1,29 odstotka BDP.
Preostale države, ki bodo tudi letos pod dvema odstotkoma BDP, so še Španija, Luksemburg, Belgija, Kanada, Italija, Portugalska in Hrvaška. Preostale članice bodo letos dosegle dva odstotka, nekatere države pa presegajo dva odstotka BDP že vsaj od leta 2017 naprej.
Poljska na vrhu lestvice
Na vrhu lestvice je Poljska, ki bo letos za obrambo namenila rekordnih 186,6 milijarde zlotov (43,8 milijard evrov), kar predstavlja 4,7 odstotka poljskega BDP. Estonija in ZDA sta skupaj na drugem mestu s 3,4 odstotka BDP (seveda v absolutnih številkah ZDA dajejo največ, letos kar nekaj več kot 824 milijard dolarjev oziroma 784 milijard evrov).
Strah pred napadalno Rusijo je povzročil povečevanje poljskih obrambnih izdatkov. Po deležu obrambnih izdatkov glede na državni BDP je Poljska na prvem mestu med članicami Nata.
Razlog za povečanje obrambnih izdatkov sta zahteva Donalda Trumpa, da bi morala Evropa plačati več za lastno obrambo, in spoznanje, da trenutna raven porabe ne zadostuje za podporo Ukrajine in odvračanje Rusije.
Odločitev naj bi padla junija 2025 na Nizozemskem
Kot piše Financial Times, zaupni pogovori, ki so se začeli med srečanjem zunanjih ministrov zavezništva prejšnji teden in morda še ne bodo dosegli popolnega dogovora, predvidevajo kratkoročno zavezo, da bodo dosegli 2,5 odstotka in do leta 2030 cilj treh odstotkov BDP. O novih zavezah naj bi se uradno dogovorili na vrhu Nata prihodnje leto na Nizozemskem.
Generalni sekretar Nata Mark Rutte ni komentiral informacij o pogovorih o dvigu obrambnih izdatkov, je pa zatrdil, da se sam zavzema za njihov dvig.
Rutte: Ohranjanje varnosti mora biti prednostna naloga
"V mislih imam številko, a je zdaj ne bom omenil. Jasno pa je, da je, ko pogledate cilje zmogljivosti, ko pogledate vrzeli, ki še vedno obstajajo, jasno, da z dvema odstotkoma ne morete priti tja," je povedal za Financial Times.
Rutte meni, da bi bilo dobro, če bi se na Natovem vrhu v Haagu dogovorili o novem cilju, kljub fiskalnim pritiskom v Evropi, ki so v zadnjih dveh mesecih zrušili nemško in francosko vlado.
Med osmimi članicami Nata, ki letos ne bodo dosegle leta 2014 zastavljenega cilja dveh odstotkov BDP za obrambne izdatke, je tudi Slovenija. Letos bo po izračunih zavezništva pri 1,29 odstotka. Po lani sprejeti slovenski obrambni resoluciji naj bi Slovenija dva odstotka BDP dosegla najpozneje do leta 2030.
"Politika sprejema odločitve v pomanjkanju in vedno primanjkuje denarja in vedno je preveč prednostnih nalog," je dejal in dodal, da mora biti ohranjanje varnosti držav ključna prednostna naloga voditeljev.
Skok obrambnih izdatkov po izbruhu vojne v Ukrajini
Dogovor o dveh odstotkih BDP so članice Nata sprejele leta 2014. Še zlasti ruski napad na Ukrajino je povzročil skok obrambnih izdatkov. Nečlanice zavezništva, ki niso ZDA, so v zadnjih dveh letih skupaj povečale izdatke za okoli 95 milijard evrov.
Nadaljnje povečevanje porabe bo velik izziv za številne evropske države, vključno z gospodarstvi držav, kot so Velika Britanija, Francija, Nemčija, Italija in Španija, piše britanski medij.
Dvig obrambnih izdatkov in proračunske težave
Velika Britanija naj bi letos za obrambo porabila približno 2,3 odstotka BDP, vlada pa se je zavezala, da bo to zvišala na 2,5 odstotka. Katerega leta bo dosegla ta cilj, britanska vlada še ni pojasnila. A po trditvah obrambnih uradnikov in analitikov tudi 2,5-odstotna poraba ne bo dovolj za posodobitev britanske vojske in nadaljnje zagotavljanje celotnega nabora britanskih vojaških zmogljivosti.
Med državami, kjer bo zastavljene Natove cilje zaradi proračunskih težav težko doseči, je tudi Italiija.
Italija, ki porabi 1,49 odstotka, je že predmet postopka EU v zvezi s čezmernim primanjkljajem zaradi kršenja proračunskih pravil Bruslja. Vlada premierke Giorgie Meloni se je zavezala, da bo trenutni cilj dveh odstotkov dosegla do leta 2028.
Španija je na dnu lestvice
Španija, ki je na dnu Natove lestvice izdatkov z zgolj 1,28 odstotka BDP za obrambo, poskuša zmanjšati osredotočenost na dvoodstotni prag. Španski premier Pedro Sanchez je ta teden spomnil tuje dopisnike, da je Španija presegla drugi cilj, tj. namenila 20 odstotkov obrambne porabe za raziskave in razvoj ter prispevala veliko število vojakov za Natove misije, še piše Financial Times.
