Ruski predsednik Vladimir Putin je v iztekajočem se letu štirikrat pretental zahodne politike. V zadnjih 14 letih, ki jih je preživel na oblasti, je leto 2013 njegovo najuspešnejše.
Der Spiegel je leto 2013 razglasil za leto Vladimirja Putina. Nespornega vladarja Rusije je nemški časnik razglasil za Chucka Norrisa mednarodne politike. Ameriška revija Forbes ga je uvrstila na prvo mesto najvplivnejših ljudi na svetu (naslov Timove osebnosti leta mu je speljal papež Frančišek). Zahod je na Putinovo Rusijo nehal gledati kot na sicer stabilno, a težavno državo. Nekdanji agent KGB je največji državi sveta vrnil veliko izgubljenega ugleda, četudi na račun demokratičnih načel, kar mu najpogosteje očitajo.
Putin je preprečil posredovanje Zahoda v Siriji, prepričal Teheran, da svoj jedrski program postavi pod mednarodni nadzor, žvižgaču Edwardu Snowdnu, ki je s svojimi razkritji razkačil številne vlade, je ponudil azil, na koncu pa preprečil podpis sporazuma med Ukrajino in Evropsko unijo ter tako ustavil napredovanje Bruslja proti Vzhodu. Putinova Rusija črpa moč iz nafte, piše Spigel, pri tem pa ji Zahod pomaga s svojimi napakami.
Edward Snowden
Julija je Putin ignoriral ameriške grožnje in Snowdnu ponudil azil. Razkritja nekdanjega sodelavca ameriške Nacionalne agencije za varnost (NSA) o ameriškem nadziranju praktično vsega in vseh je ZDA slabo zapisal tudi pri zaveznicah, kot sta Nemčija in Francija. Snowden je postal begunec, ki so ga izsledili na moskovskem letališču Šermetjevo. Rusija se ni zmenila za negodovanje Washingtona in mu ponudila azil.
Sirija
Putin je sirskega predsednika Bašarja Al Asada prepričal, naj pristane v uničenje svojega kemičnega orožja. Konec avgusta je svet pretresel napad s kemičnim orožjem v predmestju Damaska. Odgovornost so pripisali režimu, predsednik ZDA Barack Obama pa ni imel drugega, kot da napove posredovanje v državi, kjer že dve leti in pol divja krvavo nasilje. Obama si nikakor ni želel nove vojne na nestabilnem Bližnjem vzhodu, rešitev pa je prišla iz Moskve. Cena za Obamo ni bila majhna: številni mediji so se razpisali o tem, da je Putin osmešil ameriškega kolega.
Iran
Pomembno vlogo je Putin odigral tudi v pogajanjih Irana s šesterico, ki so se končala z (za nekatere zgodovinskim uspehom, za Izraelce pa zgodovinsko napako) dogovorom. Putin je iranske oblasti na čelu s predsednikom Rohanijem pregovoril, da sklenejo dogovor, po katerem nadzor nad iranskim jedrskim programom prevzame mednarodna skupnost v obliki IAEA (Mednarodna agencija za jedrsko energijo).
Ukrajina
EU in Rusija hočeta "žitnico Evrope", Ukrajino, pridobiti vsaka na svojo stran in jasno je postalo, da Putin ne kroji zgolj usode 143-milijonske Rusije, temveč tudi njenih sosed, nekdanjih republik Sovjetske zveze. Brezkompromisen pritisk Moskve na Kijev je pokazal, da je Putin pripravljen braniti ruske interese z brutalnimi metodami (npr. blokada uvoza ukrajinskih izdelkov v Rusijo) in tako rekoč prek noči Ukrajino vrnil pod rusko okrilje. Moskva je na obtožbe Zahoda o brutalnem obračunavanju z ukrajinskimi protestniki, ki od predsednika Viktorja Janukoviča zahtevajo približevanje EU, odgovorila s svojo obtožbo zahodnih politikov, ki naj bi se vmešavali v ukrajinske notranje zadeve. Za Putina ni nobenega dvoma: če nekdanja sovjetska republika ne želi biti vazal Moskve, to lahko pomeni zgolj dvoje – da želi biti vazal ali ZDA ali pa EU.