Bratuškova za tuje medije: Hitreje, kot delamo zadnjih 60 dni, ne gre (VIDEO)

Bratuškova je imela ob robu vrha kratke dvostranske pogovore z nemško kanclerko Angelo Merkel, francoskim predsednikom Francoisom Hollandom, predsednikom luksemburške vlade Jeanom-Claudom Junckerjem in dansko kolegico Helle Thorning-Schmidt. "Zelo na kratko sem se ob zasedanju srečala z nekaj kolegi. Vsi podpirajo naša prizadevanja za to, da uspemo svoje probleme rešiti sami. So pa povedali tudi, da moramo zato opraviti določene naloge in tega se še kako zavedamo," je pojasnila.

Poleg tega je premierka po pogovorih s kolegi v Bruslju povedala, da je dobila občutek, da si "nihče ne želi še ene dodatne države, ki padla v kakršni koli program". Če bomo svoje probleme rešili sami, bo s tem zadovoljna tudi Evropa, je poudarila.

Bratuškova o Sloveniji spregovorila za tuje medije Predsednica vlade je imela tudi posebno novinarsko konferenco za mednarodne novinarje, ki so se je udeležili veliki evropski mediji, kot so Financial Times, Wall Street Journal, Bloomberg in Die Welt. Pojasnila je fiskalne in reformne ukrepe, ki jih načrtuje nova slovenska vlada, ter odgovarjala na vprašanja. Poudarila je, da je uspela vlada po njenem prepričanju zelo dobro pripraviti tako proračunski kot reformni načrt, čeprav ima vajeti v rokah šele dva meseca.

Tuje novinarje je zanimalo, kako verodostojne so po njenem mnenju ocene Banke Slovenije, da potrebujejo slovenske banke 900 milijonov evrov dokapitalizacije. Bratuškova je poudarila, da tem ocenam verjamejo, a da so jih po potrebi pripravljeni še enkrat preveriti - pod pogojem, da to ne bi ustavilo postopka čiščenja bančnih bilanc, saj Slovenija z njim zamuja že več let. Ob tem je pojasnila, da so Evropski komisiji že poslali prvi dokument, o sanaciji Nove Ljubljanske banke, in da upajo na njeno hitro soglasje, da bodo lahko slabe terjatve na slabo banko prenesli že junija.

Povečala se bosta tako primanjkljaj kot dolg Poleg tega je tuje novinarje zanimalo, kdaj in kako bo Slovenija uredila javne finance. Predsednica vlade je pojasnila, da se bosta zaradi sanacije bank letos enkratno povečala tako primanjkljaj kot dolg. "Naša ocena je, da bo letos primanjkljaj približno 7,9 odstotka BDP, z vključenimi stroški sanacije bank. V naslednjem letu pa ocenjujemo, da smo lahko že pod tremi odstotki, pri čemer prodaja premoženja še ni vključena v številke," je pojasnila. Stroški zaradi prestrukturiranja bank pri primanjkljaju po njenih besedah predstavljajo 3,7 odstotka BDP.

Bratuškova je odgovarjala tudi na vprašanja, povezana s presežnimi makroekonomskimi neravnovesji, ki jih je v Sloveniji in Španiji ugotovila Evropska komisija. Bruselj bo 29. maja sporočil, ali bo proti Sloveniji sprožil postopek zaradi presežnih neravnovesij. "Dejstvo je, da moja vlada država ni pripeljala do teh makroekonomskih neravnovesij," je poudarila Bratuškova. "Hitreje, kot delamo zadnjih 60 dni, odkar obstaja vlada, preprosto ne gre," je še zatrdila ter dodala, da zato upa in verjame, da bodo Bruselj uspeli prepričati, da ni potrebe po tem postopku.

Bolje, da država sama reši svoje težave Evropska komisija po njenem občutku misli, da bi s sprožitvijo tega postopka Sloveniji pomagala. "A naša ocena je, da ni tako. Veliko boljši je signal, da lahko država sama brez kakršnega koli nadzora reši svoje težave," je poudarila in izpostavila še, da je ta postopek nekaj povsem drugega kot program trojke. "To absolutno ni primerljivo," je dejala. Pri tem je Bratuškova izpostavila, kar ji je v današnjem pogovoru dejal Juncker - da je nedavna zadolžitev Slovenije na trgu pomenljivo znamenje in da ima sedaj Slovenija leto dni časa, da konkretno ukrepa. "Dejstvo je, da ima Slovenija sedaj dovolj denarja tako za financiranje proračuna kot bank, in to ni malo," je še poudarila Bratuškova.

Bratuškova pred začetkom vrha: Evropo bom prepričala, da delamo dobro za Slovenijo Pred začetkom vrha je Bratuškova povedala: "To bo moj prvi Evropski svet. Obravnavali bomo dve zanimivi temi, eno je energetika, drugo so davčne utaje." In dodala, da Slovenija podpira vse ukrepe, namenjene izboljšanju na tem področju. Cilj vrha bo začrtati smernice za boljše izvajanje dveh evropskih politik – energetske in davčne –, ki sta ključni za izboljšanje gospodarske rasti, zaposlovanja in konkurenčnosti članic Unije. Bratuškova je spomnila, da je tudi vlada v programu stabilnosti in reformnem programu kar nekaj prostora namenila boju proti davčnim utajam. "Res sem prepričana, da morata tako Slovenija kot vsa Evropa na tem področju nekaj narediti," je poudarila.

Na vprašanje, kaj pričakuje od pogovorov z Merklovo, je na kratko odgovorila le, da so vsi pogovori časovno omejeni, tako da bo "pač na kratko povedala, v kateri fazi smo z določenimi ukrepi, nekaj več kot piše v dokumentih". Verjamem, da bom sogovornike prepričala, da je to, kar delamo, dobro za državo, je sklenila.

Juncker podpira Slovenijo na poti proračunske konsolidacije Juncker je tik pred srečanjem s slovensko premierko povedal, da podpira Slovenijo na poti proračunske konsolidacije, in izrazil upanje, da bo obveščen o specifičnih problemih v slovenskem bančnem sektorju. Juncker ni želel podrobneje komentirati sestanka z Bratuškovo in razmer v Sloveniji, češ da nikoli ne komentira dogodkov, preden se zgodijo.

"Na splošno pa lahko povem, da podpiram Slovenijo na poti proračunske konsolidacije. In upam, da bom obveščen o specifičnih problemih v slovenskem bančnem sektorju," je dejal. "Kakšen bo rezultat sestanka, pa vam lahko povem po koncu sestanka," je še povedal ob prihodu na dvostransko srečanje z Bratuškovo.