Bo EU naredila konec izkoriščanju napotenih delavcev?

Pogajanja so bila težka in dolgotrajna, Slovenija je bila med državami, ki so si do konca prizadevale za čim večjo zaščito pravic delavcev in si je želela še več. Kljub temu je ministrica za delo Anja Kopač Mrak vesela, da je dosežen kompromis, saj je dobro izhodišče za pogajanja z Evropskim parlamentom, v katerih bo morda mogoče pravice še okrepiti.

Kompromis ni idealen Na koncu sta bili odprti dve ključni vprašanji - nadzorni mehanizmi oziroma administrativni ukrepi članic za preprečitev zlorab v podjetjih, ki pošiljajo delavce na začasno delo v tujino, ter zaščita delavcev v verigi podizvajalcev, pri čemer je dosežen dogovor o obvezni solidarni odgovornosti v gradbeništvu, kar pomeni, da je osnovni naročnik odgovoren, če podizvajalec ne spoštuje pravic delavcev.

Interesi 28 članic unije so zelo različni, kompromis ni idealen, a izboljšuje trenutno stanje. Veljavna direktiva iz leta 1996 namreč ni dovolj dodelana in je puščala preveč prostora za kršenje pravic delavcev. Osnovni namen današnje direktive je, da se zagotovi večja pravna varnost pravic napotenih delavcev, je še poudarila slovenska ministrica.

Sindikati kritični Kopač Mrakova je pred odhodom v Bruselj prejela javno pismo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki je opozorila, da trenutni predlog še zdaleč ne zagotavlja potrebne zaščite napotenih delavcev. V znamenje protesta je Evropska federacija delavcev v gradbeništvu in lesni industriji danes pred stavbo Justus Lipsius, v kateri so zasedali ministri, s "pogrebom socialne Evrope" opozorila, da predlagani "kompromisi" vodijo v konec socialne Evrope.

Ministrica je v odzivu na te kritike znova poudarila, da je kompromis v primerjavi z obstoječo direktivo korak naprej in da težko rečemo, da gre za pogreb socialne države. "Verjamem pa, da bi si sindikati želeli morda še več varovalk z vidika zaščite pravic delavcev, a če primerjamo z obstoječim stanjem, je to korak v pravo smer," je izpostavila.

Z novimi pravili naj bi unija izboljšala uporabo direktive o napotitvi delavcev iz leta 1996. Izboljšave so nujne, saj so kršitve pogoste, predvsem v gradbeništvu, ki predstavlja približno četrtino vseh napotitev delavcev v tujino.

Za koga veljajo pravila? Pravila veljajo za podjetja, ki delavce pošiljajo na začasno delo v tujino, ter naj bi zagotavljala spoštovanje temeljnih delovnih pogojev, ki veljajo v državi gostiteljici, kot so minimalna plača, delovni čas ter predpisi o zdravju in varnosti pri delu.

Z novimi pravili naj bi zvišali standarde obveščanja delavcev in podjetij o dolžnostih in pravicah ter izboljšali sistem obravnave pritožb in sodelovanje med nacionalnimi organi pa tudi bolje opredelili odgovornost nacionalnih inšpekcij.

Cilj je, da članice dogovor z Evropskim parlamentom dosežejo pred evropskimi volitvami maja prihodnje leto.