Četrtek, 25. 5. 2023, 22.01
1 leto, 6 mesecev
Bo Erdogan dosmrtni vladar Turčije?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,58
Recep Tayyip Erdogan vlada Turčiji že od leta 2002, ko je njegova islamistična stranka AKP (to je kratica za Stranka za pravičnost in razvoj) zmagala na parlamentarnih volitvah. Erdogan je bil med letoma 2003 in 2014 turški premier, od leta 2014 pa je predsednik države.
Pred letošnjimi predsedniškimi volitvami v Turčiji so številni politični analitiki napovedovali slovo Recepa Tayyipa Erdogana z oblasti. V resnici pa je le malo manjkalo, pa bi Erdogana za predsednika znova izvolili že v prvem krogu. Če se bodo predvolilne ankete uresničile, mu bo to morda uspelo v drugem krogu to nedeljo. Razen če mu opozicijski tekmec Kemal Kilicdaroglu ne bo v zadnjem hipu prekrižal načrtov.
Upehano gospodarstvo, visoka inflacija, ki že nekaj let pesti Turčijo, očitki o korupciji in avtokratskem vodenju države, naveličanost volivcev nad politikom, ki jim vlada že dvajset let, za nameček pa še katastrofalni potres februarja letos na jugovzhodu Turčije, ki je poleg ogromne gmotne škode zahteval več kot 50 tisoč življenj, več kot dva milijona ljudi pa je ostalo brez strehe nad glavo.
Ankete so pred prvim krogom dajale prednost Kilicdarogluju
Vse to je številne politične analitike napeljevalo k sklepanju, da je letos novodobni turški sultan Recep Tayyip Erdogan "zrel" za poraz. Tem napovedim so pritrjevale tudi javnomnenjske ankete, ki so pred prvim krogom dajale majhno prednost Erdoganovemu največjemu izzivalcu – predsedniku socialdemokratske stranke CHP Kemalu Kilicdarogluju.
Ta je predsedniški kandidat predvolilne koalicije šestih opozicijskih strank, medtem ko Erdogana poleg njegove islamistične stranke AKP podpirata še nacionalistična MHP, islamistično-nacionalistična stranka BBP in islamistična YRP.
Erdogan zmagal v prvem krogu
A na koncu se napovedi niso uresničile. Erdogan je v prvem krogu dobil 49,5 odstotka glasov, Kilicdaroglu pa 44,9 odstotka. Tretji predsedniški kandidat, nacionalist Sinan Ogan, ki ga podpira koalicija nacionalistično-protipriseljenskih strank, je dobil nekaj manj kot 5,2 odstotka glasov.
Kemal Kilicdaroglu je po izobrazbi ekonomist. Od leta 2010 je predsednik socialdemokratske stranke CHP (kratica za Republikansko ljudsko stranko), ki zagovarja sekularno Turčijo po zgledu Atatürka. Kilicdarogluju je pred leti uspelo oblikovati široko koalicijo opozicijskih strank z imenom Narodno zavezništvo (na kratko Narod), ki je leta 2019 zmagalo na turških lokalnih volitvah. Koalicija strank, ki podpirajo Erdogana, pa se imenuje Ljudsko zavezništvo (na kratko Ljudstvo).
Kot zanimivost: četrti kandidat v prvem krogu predsedniških volitev, nekdanji predsednik CHP, zdaj predsednik stranke Domovina Muharrem Ince, je dobil 0,43 odstotka glasov, čeprav je nekaj dni pred prvim krogom odstopil od kandidature.
Erdoganova prevlada v osrednji Turčiji
Volilna udeležba v prvem krogu je bila nekaj več kot 87-odstotna (vseh turških volivcev je okoli 64 milijonov). Erdogan je dobil nekaj več kot 27,1 milijona glasov, Kilicdaroglu pa nekaj manj kot 24,6 milijona.
Gledano zemljepisno je razmerje moči med obema kandidatoma podobno, kot že na primer na referendumu leta 2017, ki je v Turčiji uvedel predsedniški sistem namesto parlamentarnega: Erdoganovi volivci živijo zlasti v Anatoliji in v regijah ob Črnem morju, Kilicdaroglu pa ima podporo na vzhodu Turčije, kjer živijo Kurdi in alevitska muslimanska ločina (tej pripada tudi Kilicdaroglu), v regijah ob Sredozemskem morju, v Ankari in Istanbulu.
Jeziček na tehtnici
V drugem krogu bodo seveda jeziček na tehtnici volivci, ki so v prvem krogu glasovali za nacionalista Ogana. Ta se je pred drugim krogom sešel z Erdoganom, se z njim javno rokoval in pozval svoje volivce, naj glasujejo za zdajšnjega turškega predsednika, ker da Kilicdaroglu ni prava alternativa zanj.
Turkish President Erdogan receives Sinan Ogan, presidential candidate for Ata Alliance during May 14 elections, at Dolmabahce presidential office in Istanbul pic.twitter.com/K0Smn9GKkD
— TRT World (@trtworld) May 19, 2023
Po drugi strani pa je Ümit Özdag, predsednik Stranke zmage, največje stranke v taboru strank, ki je podpirala Ogana, pred drugim krogom podprl Kilicdarogluja. Ta skuša privabiti nacionalistične in protipriseljenske volivce z obljubami, da bo več milijonov priseljencev in beguncev izgnal v njihove izvorne države, ker da ogrožajo Turčijo.
Obljube o izgonu beguncev in priseljencev
Kilicdaroglu je Erdoganu tudi očital, da je v Turčijo načrtno spustil več deset milijonov beguncev in priseljencev ter jim namenoma olajšal dostop do turškega državljanstva, da bi tako dobil volivce, ki bi glasovali zanj.
Za zdaj ankete kažejo, da bo v drugem krogu zmagal 69-letni Erdogan: po turških anketah, ki so bile opravljene po drugem krogu, bo zdajšnji predsednik dobil od 51,6 do 54,2 odstotka glasov, njegov 74-letni izzivalec pa od 45,9 do 48,4 odstotka glasov.
Erdoganov tabor ima večino v parlamentu
Velika spodbuda Erdoganu pred drugim krogom je bila tudi zmaga njegove AKP na volitvah v turški parlament oziroma v Veliko turško skupščino, ki so bile istočasno s prvim krogom predsedniških volitev. V 600-članskem parlamentu bo imela AKP v novem sklicu 267 sedežev. K temu je treba prišteti še 50 sedežev, ki jih je dobila MHP, in pet sedežev stranke YRP. Skupaj ima Erdoganov tabor s 322 sedeži udobno večino.
28 Mayıs bir referandum. 13 milyon sığınmacı gitsin mi kalsın mı? Erdoğan dersen kalacaklar ve sayıları artacak. Kılıçdaroğlu dersen gidecekler ve yenileri gelmeyecek. Kılıçdaroğlu’nun bu sözüne kefilim. yollayacağız. @zaferpartisi @herkesicinCHP pic.twitter.com/JGFmLvnulp
— Ümit Özdağ (@umitozdag) May 25, 2023
Morda bo tudi zato veliko neodločenih volivcev v drugem krogu obkrožila Erdogana. Če bi zmagal Kilicdaroglu, bi se Turčija znašla v politično zelo nenavadnih razmerjih moči, ker je predsednik države po ustavnih spremembah iz leta 2017 obenem tudi predsednik vlade. To pomeni, da Kilicdaroglu ne bi imel večinske opore v parlamentu.
Nekarizmatični Kilicdaroglu in odločni državnik Erdogan
Če bo na koncu res zmagal Erdogan, bo to verjetno zato, ker volivci v Kilicdarogluju niso videli prave izbire (številni menijo, da je premalo karizmatičen in da ni kos populistu Erdoganu). Poleg tega se je politično spretni Erdogan turškim volivcem v zadnjem obdobju predstavil kot močan državnik, ki ubira lastna pota, neodvisno od želja Bruslja ali Washingtona.
Tako je po izbruhu vojne v Ukrajini ohranil stike s Putinovo Rusijo in ni uvedel protiruskih sankcij. Še več, skuša se uveljaviti kot posrednik med Moskvo in Kijevom. Poleg tega je v preteklih mesecih učinkovito zaviral vstopanje Finske v Nato, švedsko pot v to zavezništvo pa skupaj z Orbanovo Madžarsko za zdaj popolnoma zavrl.
Erdogan graja Bidna, Kilicdaroglu oster do Moskve
Erdoganu tudi ni všeč, da ga je ameriški predsednik Joe Biden leta 2020 označil za avtokrata. Na drugi strani Kilicdaroglu obljublja ostrejšo turško politiko do Rusije. Prav tako je obtožil Rusijo vpletanja v predsedniške volitve v korist Erdogana, kar pa Moskva seveda zanika.
