Biti ateist v muslimanski deželi

Pred dobrim mesecem je Velika Britanija prvič v zgodovini nekomu podelila status azilanta, ker je ateist. Afganistanec je želel v javnosti ostati anonimen, saj se boji za svoje življenje. Leta 2007 je pribežal iz Afganistana, ko je vzgojen v tradicionalni muslimanski družini začutil, da ne verjame v boga. Zdaj, po sedmih letih boja na sodišču, mu je Velika Britanija ugodila in mu podelila status azilanta zaradi verskega prepričanja. Če bi se vrnil v Afganistan, bi mu grozila celo smrtna kazen.

Smrtne kazni za ateiste Biti ateist v muslimansk državi je namreč skoraj smrtni greh, če ne to, pa so v mnogih državah diskriminirani. V Iranu, Pakistanu, Somaliji, Združenih arabskih emiratih, Katarju, Jemnu, Savdski Arabiji in v še nekaj drugih državah je biti ateist dejanje, ki se ga plača s smrtjo.

Lani so savdske oblasti za blogerja Raifa Badavija zahtevale, da gre pred visoko sodišče zaradi zavračanje vere, ker se je izrekel za ateista. Za to je v Savdski Arabiji zagrožena smrtna kazen. Pred tem so ga že kaznovali s sedmimi leti zapora in 600 udarci z bičem. Tudi nove pomladne oblasti v Egiptu in Tuniziji, ki je denimo veljala za relativno tolerantno muslimansko državo, so po prihodu na oblast aretirale nekaj vidnih ateistov. V Egiptu so šele letos z novo ustavo ateizem črtali iz seznama kaznivih dejanj.

Tudi v Iranu ateistom onemogočajo določene pravice, denimo vpis na univerzo ali pristop k odvetniškemu izpitu. Zato se morajo ateisti deklarirati kot pripadniki katerekoli vere, da bi jim bile omogočene te pravice. Podobno je v Indoneziji, kjer jim ne izdajo rojstnih in poročnih listov ter osebnih izkaznic.

Vera kot nacionalna identiteta Ateizem in islam sta veliko bolj zapletena kot druge religije. Že samo obravnavanje ateizma kot zanikanja religije daje vedeti, da neverujoči v muslimanskih državah a priori ne morejo obstajati. Še nekaj desetletij nazaj so bile zalivske družbe veliko bolj sekularne, a so z naftnim denarjem podprte vlade sčasoma religijo institucionalizirale kot steber družbe, neločljivo povezan z nacionalno identiteto.

Državljani so lahko v najboljšem primeru t. i. sekularni muslimani, se pravi, da prakticirajo nekatere obrede, vezane na religijo, a niso verujoči muslimani. Sekularizem namreč ni kazniv, neverovanje v boga je. Predvsem mladi pa se vse bolj oddaljujejo od takega pojmovanja države in religije.

Izgnani iz domovine Ateistom v arabskih državah se ni nikoli dobro godilo. Za prvega javnega ateista v Savdski Arabiji velja Abdulah Al Kasemi, profesor in pisec, ki je v šestdesetih letih pisal o ateizmu. Zato je bil izgnan iz države, živel je v Bejrutu, kjer je preživel dva poskusa atentata. Slovi po izreku, da je "uporaba naših možganov za razmišljanje o bogu najhujša oblika uporabe možganov".

V sodobnem času je bil izgnan tudi kuvajtski profesor in liberalni aktivist Ahmed Al Bagdadi, ki je v članku leta 2004 nasprotoval uvedbi dodatnega verskega pouka v kuvajtske šole. Za svojega sina je zahteval, naj se raje uči o znanosti in naravi. Kmalu po objavi članka je moral skupaj z družino emigrirati na Zahod.

Presenetljivih pet odstokov ateistov Toda kljub temu število ateistov v muslimanskih državah narašča. Leta 2012 je Gallupov inštitut v raziskavi o svetovni religiji objavil podatek, da je v Savdski Arabiji pet odstotkov vprašanih odgovorilo, da so ateisti. Nad številko so bili presenečeni tako raziskovalci kot savdski ateisti, ki se na forumih najraje imenujejo humanisti.

Na različnih portalih nastajajo forumi, kjer si izkušnje izmenjujejo ateisti muslimanskih dežel. A vse najbolj skrbi to, da bi ostali anonimni. "Moja identiteta je največja skrivnost in z nikomer je ne delim," je novinarjem Al-Monitorja dejal 47-letni savdksi ateist, ki se s podobno mislečimi srečuje na Twitterju: "Vse več ateistov pa srečujem tudi v vsakdanjem življenju."

Po pričevanju ateistov se srečujejo v skoraj vseh savdskih mestih. Med njimi so starejši, ki so desetletja dolgo skrivali svoje prepričanje, pa tudi vse več mlajših. "Dejstvo, da Savdska Arabija ni sekularna država, me navdaja s pesimizmom. To, da pa promovira eno najbolj ekstremnih oblik islama, se mi zdi grozljivo," je lani v intervjuju za portal Your Middle East dejal 31-letni Jabir, eden redkih savdijskih ateistov, ki si je upal javno spregovoriti. A do zdaj so bili še vsi, ki so javno izrazili neverovanje v boga, tako ali drugače sankcionirani.