Sreda, 2. 3. 2022, 5.46
2 leti, 9 mesecev
Švedska: Ruska vojaška letala so bila v našem zračnem prostoru #vŽivo
Štiri ruska bojna letala so vstopila v švedski zračni prostor vzhodno od otoka Gotland v Baltskem morju, so danes sporočili iz švedske vojske. Čeprav so podobne kršitve zračnega prostora s strani Rusije pogoste, so današnji dogodek obravnavali bolj resno zaradi ruske invazije na Ukrajino, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
19.12 Nadaljevanje pogovorov med Rusijo in Ukrajino predvidoma v četrtek
18.04 Podgoršek: Prehranska varnost v Sloveniji trenutno ni ogrožena
17.07 Rusija in Ukrajina danes zvečer pripravljeni nadaljevati pogajanja
15.11 Zaradi invazije Rusije več sto milijonom ljudi grozi lakota
15.10 Hrvaška se pripravlja na val beguncev, namestitev ponujajo tudi državljani in hoteli
14.49 Johnson Putina označil za vojnega zločinca
13.52 Sputnik in RT ne smeta več oddajati v EU
12.45 Črna gora se je pridružila sankcijam proti Rusiji
12.03 Španija Ukrajini pošilja vojaško opremo
11.33 Rusija izrazila pripravljenost na pogovore
10.15 Vezi z Rusijo prekinjajo tudi Apple, Boeing in ExxonMobil
8.15 Iz Rusije po novem prepovedano odnesti več kot deset tisoč dolarjev
4.16 Biden napovedal zaprtje zračnega prostora ZDA za vsa ruska letala
2.58 Mehika se ne bo pridružila sankcijam proti Rusiji
00.30 Iskanje poti za prekinitev spopadov
20.42 Švedska: štiri ruska vojaška letala so kršila naš zračni prostor
"V luči trenutnih razmer obravnavamo incident zelo resno," je v izjavi sporočil poveljnik švedskih letalskih sil Carl-Johan Edstrom.
Kršitev zračnega prostora je bila sicer kratka.
Zaradi vojne v Ukrajini je Švedska povečala stopnjo pripravljenosti. Premierka Magdalena Andersson pa je napovedala dodatno oborožitev države. Po hladni vojni je Švedska namreč precej zmanjšala sredstva za obrambo, šele po ruski priključitvi Krima pa je švedski parlament potrdil spremembo politike.
Od leta 2017 je na Švedskem med drugim znova obvezno vojaško služenje, leta 2020 pa so potrdili okrepitev izdatkov za obrambo za 40 odstotkov med letoma 2021 in 2025.
Švedska sicer ni članica zveze Nato, a z zavezništvom tesno sodeluje. Podobno kot v sosednji Finski so tudi na Švedskem znova oživeli razpravo o morebitni pridružitvi Natu.
BREAKING: Sweden's military says that four Russian fighter jets (two Su-27s and two Su-24s) violated the country's airspace over the Baltic Sea earlier today.
— The Spectator Index (@spectatorindex) March 2, 2022
19.12 Nadaljevanje pogovorov med Rusijo in Ukrajino predvidoma v četrtek
"Ukrajinska delegacija je že zapustila Kijev. Pričakujemo, da bodo tukaj jutri zjutraj," je dejal Medinski in zagotovil, da sta strani za pogajanja "skupaj" izbrali lokacijo v Belorusiji, ki se nahaja "nedaleč od meje s Poljsko".
Strani se bosta srečali na območju Beloveške pušče v beloruski regiji Brest. Kot je pojasnil Medinski, bo ukrajinska delegacija predvidoma prispela na pogajanja preko Poljske, kjer je letališče, poroča ruska tiskovna agencija Tass.
Pred tem je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov napovedal, da bo ruska delegacija na cilj prispela že danes in da so pripravljeni nadaljevati pogovore.
Tudi svetovalec ukrajinskega predsednika Oleksij Arestovič je potrdil, da se bodo pogovori nadaljevali. "Menim, da bodo stvari ostale, kot so. Nič se ne bo spremenilo. Ostali bomo pri svojih stališčih," je ob tem še dodal.
Sprva so sicer pričakovali, da bi se nov krog pogajanj lahko začel že danes zvečer.
18.04 Podgoršek: Prehranska varnost v Sloveniji trenutno ni ogrožena
Vojaški spopad med Ukrajino in Rusijo bi lahko pomembno vplival na svetovni prehrambeni trg, a kot je danes zagotovil slovenski kmetijski minister Jože Podgoršek, "prehranska varnost v Sloveniji ta trenutek ni ogrožena". Slovenija ima po njegovih besedah namreč dovolj tudi blagovnih rezerv, ga pa skrbijo dolgoročne posledice dogajanja v Ukrajini.
"Na podlagi vseh naših analiz in pogovorov z deležniki ugotavljamo, da prehranska varnost v Sloveniji ta trenutek ni ogrožena. Imamo dovolj ključnih surovin, nenazadnje tudi preko blagovnih rezerv, in na ta način zagotavljamo verjetno ključno oskrbo z žiti, v katerem delu smo najbolj odvisni od trgov Ukrajine in Rusije," je danes novinarjem dejal Podgoršek.
Zagotovil je, da je Slovenija, kar se tiče žit, do letošnje žetve nekako surovinsko preskrbljena. Z območja Ukrajine in Rusije Slovenija uvaža tudi največ surovin za pridobivanje sončničnega olja. "Tudi tu spremljamo zaloge pri naših ključnih deležnikih glede njihove zaloge. Situacija je izjemno stabilna in bo tako še nekaj časa," je dejal minister.
Pojasnil je, da sta Ukrajina in Rusija na svetovnih trgih izjemno pomembni pridelovalki hrane, a sta bolj kot za slovenski pomembni za svetovni in evropski trg, saj skupaj na svetovnih trgih pridelata tretjino vse pšenice, ječmena, polovico sončničnega olja ter 17 odstotkov koruze.
"V Sloveniji nas bolj kot prehranska varnost skrbijo dolgoročne posledice tega dogajanja v Ukrajini," meni Podgoršek, saj se ne ve, koliko časa bo ta konflikt trajal in kaj bo prinesel za evropski in svetovni trg.
17.07 Rusija in Ukrajina danes zvečer pripravljeni nadaljevati pogajanja
Iz Kremlja so danes sporočili, da je ruska delegacija pripravljena na nadaljevanje mirovnih pogovorov z Ukrajino. "Naša delegacija bo pripravljena nadaljevati pogovore," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Pogajanja naj bi znova stekla nocoj. Ukrajina je kasneje potrdila, da se bodo pogajanja nocoj nadaljevala.
Delegacija, ki jo bo znova vodil Vladimir Medinski, bo po besedah Peskova na pogovore prispela pozno popoldne in bo čakala na ukrajinske pogajalce. Peskov ni želel razkriti, kje bodo pogovori potekali, poroča ruska tiskovna agencija Tass. Je pa spomnil, da je ruski predsednik Vladimir Putin večkrat jasno predstavil "pogoje za rešitev situacije", tudi v pogovoru s tujimi voditelji.
Da naj bi se pogajanja nadaljevala še nocoj, so potrdili tudi v Kijevu, poročanje ukrajinske tiskovne agencije Unian, ki se sklicuje na izjave vodje ukrajinske delegacije, poslanca Davida Arahamija, povzema nemška tiskovna agencija dpa.
Tega, kdaj in kje naj bi se pogajanja nadaljevala, tudi v Kijevu niso razkrili.
15.11 Zaradi invazije Rusije več sto milijonom ljudi grozi lakota
Ukrajina in Rusija skupaj predstavljata 29 odstotkov globalnega izvoza pšenice, 19 odstotkov koruze in 80 odstotkov globalnega izvoza sončničnega olja. Zato mnogi, med njimi tudi Združeni narodi, že opozarjajo, da več 100 milijonom ljudi po svetu grozi lakota.
Ruska invazija na Ukrajino je povzročila dodatne zastoje v oskrbovalnih verigah ter močno vplivala na proizvodnjo hrane, poroča Reuters. Posledično že nekaj dni cene določenih prehrambenih proizvodov dosegajo rekordne ravni in mnogi že opozarjajo, med njimi tudi Združeni narodi, da se je več sto milijonov ljudi v nerazvitih državah že znašlo na robu lakote. "283 milijonov ljudi je na poti do lakote, 45 milijonov pa že nima dovolj hrane," so pred kratkim opozorili pri Združenih narodih. Najbolj je na udaru Jemen, kjer zaradi državljanske vojne hrane primanjkuje že leta.
Evropska unija ni na udaru
"Evropska unija je dosti manj odvisna od uvoza pšenice in drugih krušnih žit iz Ukrajine kot od uvoza oljnic, predvsem oljne ogrščice in sončnic. Delež Ukrajine v celotnem uvozu teh oljnic v EU znaša od 40 do 45 odstotkov; če upoštevamo še uvoz sončničnih pogač za krmo živali, pa okoli 50 odstotkov. EU iz Ukrajine uvaža tudi veliko krmnih žit, predvsem koruze in ječmena," je za časnik Finance dogajanje komentiral agrarni ekonomist z biotehniške fakultete Aleš Kuhar.
Najbolj na udaru bodo Egipt, Kitajska, Bangladeš in druge države. Več informacij o državah, ki se bodo znašle v težavah, lahko preverite v spodnjih grafih.
15.10 Hrvaška se pripravlja na val beguncev, namestitev ponujajo tudi državljani in hoteli
Na Hrvaško je do danes zjutraj prispelo 545 ukrajinskih beguncev, je za hrvaški nacionalni radio povedal hrvaški notranji minister Davor Božinović in opozoril, da se je treba pripraviti na veliko večje število.
"Spopadali se bomo z valom beguncev, kakršnega na območju Evrope nismo videli od druge svetovne vojne," je v oddaji A sada vlada na hrvaškem nacionalnem radiu povedal hrvaški notranji minister Davor Božinović. Ob tem je poudaril, da bo država morala rešiti tudi vprašanje njihovega statusa.
"Pravila, ki so veljala doslej, zdaj ne veljajo. Te ljudi bomo morali hitro integrirati. Gre za eksodus, na katerega moramo najti primeren odgovor," je izjavil.
Božinović je v oddaji še povedal, da ima država na voljo več lastnih objektov, glede na število beguncev in dinamiko pa bodo namestitvene zmogljivosti morali širiti. "Vključili bomo tudi nevladne organizacije, tu je tudi hrvaški Rdeči Križ, potem Caritas. Pomembno je, da vse to koordiniramo, da bomo imeli jasen pregled nad situacijo."
Kot je notranji minister pojasnil že v torek, bo, ko gre za skrb za begunce, pomembna predvsem vloga hrvaškega Rdečega križa in civilne zaščite, ki bosta skrbela za logistiko na terenu. "Lahko se pripravimo na različne situacije, imamo načrt, kaj narediti, če bo šlo za tisoče, več deset tisoč ali celo več sto tisoč beguncev," je po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina dejal Božinović.
Med begunci, ki so prišli na Hrvaško, so predvsem ženske in otroci, največ pa jih namestitev najde pri družinskih članih in prijateljih. Begunce je po besedah Božinovića pripravljeno sprejeti tudi mnogo drugih državljanov Hrvaške.
14.49 Johnson Putina označil za vojnega zločinca
Britanski premier Boris Johnson je danes v parlamentu ruskega predsednika Vladimirja Putina označil za vojnega zločinca in Združene narode pozval k soglasni obsodbi njegove invazije na Ukrajino.
"Kar smo videli od Putinovega režima pri uporabi streliva, ki so ga odvrgli na nedolžne civiliste, se po mojem mnenju že v celoti kvalificira kot vojni zločin," je v britanskem parlamentu dejal Johnson, ki je nosil priponko z britansko-ukrajinsko zastavo, številni poslanci pa so bili oblečeni v oblačila v barvah ukrajinske zastave, modre in rumene.
Britanski ministri so opozorili, da bi Putina, njegove somišljenike in poveljnike lahko preganjali na Mednarodnem kazenskem sodišču v Haagu, ki je že začelo preiskavo invazije.
Pred za danes načrtovanim glasovanjem v Generalni skupščini ZN v New Yorku o resoluciji, s katero bi obsodili ruski napad na Ukrajino, pa je Johnson dodal: "Pozivamo vse države, da se nam pridružijo pri obsodbi Rusije in zahtevajo, da Putin obrne svoje tanke."
"Z junaštvom ukrajinskega ljudstva in enotnostjo Zahoda ne dvomim, da mu bo spodletelo in da nam bo uspelo zaščititi Ukrajino," je dejal britanski premier in Rusijo posvaril pred nadaljnjimi sankcijami, če se bo ofenziva nadaljevala.
13.52 Sputnik in RT ne smeta več oddajati v EU
Ruska državna medija Sputnik in RT ne smeta več oddajati na območju EU, ukrep pa bo v veljavi, dokler se ne bo končala ruska agresija na Ukrajino. Danes so namreč z objavo v uradnem listu EU v veljavo stopile sankcije, za katere se je konec tedna odločila Unija v odgovor na rusko invazijo na Ukrajino.
"Kremelj kot orodje v napadu na Ukrajino uporablja sistematično manipuliranje z informacijami in dezinformacije. To predstavlja tudi pomembno in neposredno grožnjo javnemu redu in varnosti EU. Danes smo naredili pomemben korak proti manipulacijski operaciji ruskega predsednika Vladimirja Putina in prekinili delovanje ruskih državnih medijev v EU," je sporočil visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell.
Ukrep morajo zdaj izvesti medijski regulatorji v državah članicah.
V okviru sankcij Sputnik in RT ne smeta več širiti svojih vsebin po kabelski povezavi, satelitu in spletu. Ukrep velja za vse podružnice omenjenih medijev. RT ima med drugim podružnici v lokalnem jeziku v Nemčiji in Franciji.
Kljub sankcijam proti RT in Sputniku pa bodo lahko novinarji omenjenih medijev še naprej opravljali svoje delo, zagotavljajo v Bruslju.
12.45 Črna gora se je pridružila sankcijam EU proti Rusiji
Črna gora se je pridružila sankcijam Evropske unije proti Rusiji zaradi napada na Ukrajino. Kot piše na spletni strani vlade, s tem nadaljuje politiko skladnosti s politiko EU. Obenem iz Podgorice v Ukrajino odhaja tudi finančna in druga pomoč. Po poročanju medijev pa v črnogorsko pristanišče prihajajo jahte oligarhov.
Črnogorsko zunanje ministrstvo je v torek sporočilo, da se je Črna gora konec februarja pridružila vsem restriktivnim ukrepom, gospodarskim in individualnim sankcijam, ki jih je proti Rusiji sprejela Evropska unija.
"S temi odločitvami Črna gora nadaljuje politiko stoodstotne skladnosti s politiko EU. Kar je še pomembneje, z njimi izražamo solidarnost z Ukrajino kot tudi odločenost, da z drugimi partnerji in širokim spektrom držav mednarodne skupnosti prispevamo k ponovni vzpostavitvi miru v Evropi," so zapisali na spletni strani vlade.
Črnogorska vlada zaradi velikega interesa črnogorskih državljanov, ki želijo zapustiti Rusijo, načrtuje tudi humanitarni let domače letalske družbe Air Montenegro. Podgorica se o organizaciji leta trenutno pogaja z rusko stranjo.
12.05 Navalni Ruse poziva k vsakodnevnim protestom
Zaprti ruski opozicijski voditelj Aleksej Navalni je danes objavil sporočilo na Facebooku ter več ostrih tvitov, v katerih sodržavljane poziva k vsakodnevnim protestom zaradi ruske invazije v sosednji Ukrajini in svari, da Rusija ne sme postati država "prestrašenih strahopetcev".
Kot je zapisal, Rusija ni samo njen predsednik Putin. Rusi si želijo, da bi bila Rusija država miru, kar pa zdaj po mnenju velike večine ni, je dejal. A kot je nadaljeval, vsaj ne sme postati "država prestrašenih tihih ljudi", ki "se pretvarjajo, da vojne ne opazijo".
"To je tretje desetletje 21. stoletja, mi pa spremljamo novice o ljudeh, ki gorijo v tankih in bombardiranih hišah. Priča smo dejanskim grožnjam z začetkom jedrske vojne na naših televizijah," je spomnil in vse pozval, naj se odpravijo na ulice in se borijo za mir.
Rusom je še sporočil, naj se ne bojijo zapora: "Vse ima svojo ceno in zdaj, spomladi 2022, bi morali to ceno plačati."
12.03 Španija Ukrajini pošilja vojaško opremo
Španija bo Ukrajini na pomoč poslala ofenzivno vojaško opremo, je danes v parlamentu sporočil španski premier Pedro Sanchez. Putinova odločitev, da napade Ukrajino, predstavlja "brutalen poskus zaustavitve izgradnje evropskega prostora in nasprotuje evropskim vrednotam". Dodal je, da Putin pooseblja ideje avtoritarnosti, ki so v popolnem nasprotju z evropskimi vrednotami.
Španija je sicer doslej nameravala Ukrajini pomagati le v okviru EU in napovedanega 450 milijonov evrov vrednega svežnja pomoči za nakup orožja za Ukrajino. Zdaj bo tja poslala tudi lastno orožje.
Madrid je sicer v torek napovedal, da bo v Latvijo poslal 150 dodatnih vojakov v Natovo misijo krepitve vojaške prisotnosti v baltski regiji. Tam ima Španija že 350 vojakov.
11.33 Rusija pripravljena nadaljevati pogajanja z Ukrajino že danes zvečer
Iz Kremlja so danes sporočili, da je ruska delegacija pripravljena na nadaljevanje mirovnih pogovorov z Ukrajino. "Naša delegacija bo pripravljena nadaljevati pogovore," je zatrdil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov in dodal, da pričakujejo, da bodo pogajanja znova stekla že danes zvečer.
Delegacija, ki jo bo znova vodil Vladimir Medinski, bo po besedah Peskova na pogovore prispela pozno popoldne in bo čakala na ukrajinske pogajalce. Peskov ni želel razkriti, kje bodo pogovori potekali, neuradno naj bi znova v Belorusiji. Je pa spomnil, da je Putin večkrat jasno predstavil "pogoje za rešitev situacije", tudi v pogovoru s tujimi voditelji. Prvi krog pogovorov preboja ni prinesel in spopadi so se nadaljevali.
Kasneje so tudi v Kijevu potrdili, da se bodo pogajanja danes zvečer nadaljevala v enaki sestavi kot v ponedeljek zvečer.
11.01 OMV ne bo nadaljeval projekta z Gazpromom
Avstrijski OMV je odstopil od načrtov za nakup deleža v plinskem polju Urengoj v Zahodni Sibiriji, ki je v lasti ruskega energetskega velikana Gazprom. Gre za drugo največje plinsko polje na svetu, ki so ga odkrili leta 1966.
Družba bo obenem ocenila svojo udeležbo pri plinovodu Severni tok 2. Izstop iz tega projekta je v ponedeljek že napovedal britansko-nizozemski energetski velikan Royal Dutch Shell. Še isti dan je švicarski gospodarski minister Guy Parmelin dejal, da je podjetje Severni tok 2, ki ima sedež v Švici in je zadolženo za omenjeni projekt, odpustilo vseh svojih 140 zaposlenih. Po neuradnih informacijah podjetje razmišlja o vložitvi zahteve za začetek insolvenčnega postopka.
10.15 Vezi z Rusijo prekinjajo tudi Apple, Boeing in ExxonMobil
Več ameriških in evropskih podjetij je v zadnjih dneh napovedalo, da ustavljajo svoje poslovanje v Rusiji. Svoje operacije v Rusiji tako med drugim ustavljajo tehnološki velikan Apple, proizvajalec letal Boeing, naftni velikan ExxonMobil in proizvajalec avtomobilov Ford. Ameriška podjetja za procesiranje plačil s kreditnimi karticami Visa, Mastercard in American Express so v torek napovedale, da bodo ruskim bankam onemogočile dostop do svojih plačilnih omrežij. Več ameriških filmskih podjetij, kot so Paramount, Sony, Warner Bros in Walt Disney, napoveduje zaustavitev objav novih filmov v Rusiji. Facebook oziroma Meta je napovedal, da omejuje dostop do RT News in Sputnika v EU, TikTok je omejil dostop ruskih državnih medijev do platform v EU, Microsoft je RT umaknil iz svoje trgovine aplikacij in tako naprej.
Apple je sicer že prejšnji teden sprejel več ukrepov proti Rusiji. "Prejšnji teden smo ustavili ves izvoz v Rusijo. Storitve Apple Pay in druge so omejene. Ruska medija RT News in Sputnik več nista na voljo v App Store niti zunaj Rusije," so v torek sporočili iz tehnološkega velikana.
Podjetje je prav tako onemogočilo promet in dogodke v živo na Apple Maps v Ukrajini, in sicer zaradi varnosti Ukrajincev, kar je že prej storil Google oziroma Alphabet, da se Rusi ne bodo znašli na cestah.
Ameriški naftni velikan ExxonMobil je v luči ruskega napada na Ukrajino v torek napovedal, da se bo v imenu konzorcija, ki vključuje ruska, indijska in japonska podjetja, začel postopoma umikati z glavnega naftnega polja, ki ga upravlja v Rusiji, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
"Kot odziv na nedavne dogodke začenjamo postopek prekinitve dejavnosti in pripravljamo ukrepe za izstop iz projekta Sahalin-1," je skupina zapisala v izjavi.
V družbi so pri tem dodali, da obžalujejo dejanja Moskve v Ukrajini, in poudarili, da ne bodo več vlagala v nove projekte v Rusiji. Podobne umike sta pred tem sicer že napovedali energetski družbi BP in Shell.
8.15 Iz Rusije prepovedano odnesti več kot deset tisoč dolarjev
Iz Rusije je od danes prepovedano odnesti več kot deset tisoč ameriških dolarjev oziroma okoli devet tisoč evrov gotovine v tuji valuti na osebo. Prepoved je zapisana v odloku, ki ga je podpisal Putin. Na ta način naj bi preprečili odtok kapitala iz države.
Putin je sicer odločitev, da prepove odnašanje večjih količin tujih valut iz države, utemeljil z "neprijateljskimi" koraki ZDA in drugih zahodnih držav ter organizacij proti Rusiji.
Zaradi ruske invazije na Ukrajino številni ljudje zapuščajo tudi Rusijo, saj se bojijo, da se bodo razmere tam kmalu občutno zaostrile. Mnogi med njimi skušajo pri tem na varno s seboj odnesti gotovino.
Številni dvigujejo velike zneske s svojih računov. Pred bankomati v Moskvi po poročanju dpa zaradi sankcij, ki so jih proti več ruskim bankam uvedle zahodne države, že nekaj dni nastajajo dolge vrste čakajočih. Vrednost rublja je v primerjavi s tujimi valutami strmoglavila, ljudje se bojijo za svoje prihranke.
Nekatere bančne kartice v trgovinah ne delujejo več, vse več bankomatov je praznih. Cene živilskih izdelkov z Zahoda, na primer vina, se hitro dražijo. Mnogi Rusi medtem kupujejo tehnične izdelke, kot so mobilni telefoni, preden se bodo tudi ti bistveno podražili, poroča dpa.
4.16 Biden napovedal zaprtje zračnega prostora ZDA za vsa ruska letala
Ameriški predsednik Joe Biden je svoj sinočnji govor o položaju v državi uvodoma posvetil ruskemu napadu na Ukrajino in zatrdil, da bo svoboda vedno slavila nad tiranijo, med drugim pa je ob nizanju že sprejetih sankcij proti Rusiji napovedal še zaprtje ameriškega zračnega prostora za ruska letala.
Med častnimi gosti na galeriji je bila tudi ukrajinska veleposlanica v ZDA Oksana Markarova.
"Zgodovina nas uči, da je še več kaosa, ko diktatorji ne plačajo za agresijo. Zvezo Nato smo ustvarili zato, da ohranja mir in stabilnost v Evropi. Putin je mislil, da nas bo s svojo neizzvano vojno razdelil doma in v Evropi, vendar se je zmotil. Bili smo pripravljeni in enotni smo ostali," je dejal Biden in zagotovil nadaljnjo podporo Ukrajini.
ZDA bodo branile ozemlje Nata, svojih vojakov ne bodo pošiljale v Ukrajino
"Naj nas jeklena volja Ukrajincev navdihuje še naprej," je dejal in zagotovil, da bodo ZDA z zavezniki branile vsak centimeter ozemlja zveze Nato, čeprav pa se ameriški vojaki v Ukrajini ne bodo borili proti Rusom.
Zatrdil je, da je Putin bolj osamljen kot kadarkoli doslej, naštel je tudi doslej sprejete sankcije, ruskim oligarhom pa zagotovil, da jim bodo vzeli luksuzne jahte in drugo premoženje, ki so ga pridobili po zaslugi skorumpiranega režima. V ta namen je napovedal je ustanovitev posebne delovne skupine pravosodnega ministrstva ZDA.
"Ukrajinci se borijo s čistim pogumom in naslednji dnevi, tedni in meseci bodo težki. Vendar pa bo morda Putin dobil na bojišču, na dolgi rok pa bo plačal visoko ceno," je dejal Biden o Putinu in zagotovil, da sprejemajo ukrepe za zaščito ekonomij ZDA ter zaveznikov, med drugim s kolektivno sprostitvijo 60 milijonov sodov naftnih rezerv.
"Putinova vojna bo Rusijo oslabila, preostali svet pa utrdila," je dejal Biden, preden se je posvetil domačim temam.
2.58 Mehika se ne bo pridružila sankcijam proti Rusiji
Mehika ne bo uvedla sankcij proti Rusiji zaradi napada na Ukrajino, je v torek izjavil predsednik Andres Manuel Lopez Obrador. Mehika se bo držala svojega načela o tem, da se ne bo vpletala v mednarodne zadeve.
"Želimo imeti dobre odnose z vsemi vladami sveta in želimo biti v položaju, da lahko govorimo z obema stranema v konfliktu," je izjavil Mehičan.
Bilateralna trgovina med Mehiko in ZDA je vredna okoli 2,4 milijarde dolarjev letno, Rusija pa ima v Mehiki le za okoli 132 milijonov dolarjev naložb.
Predsednik države, ki je daleč od Ukrajine in vojne, se je celo obregnil ob Twitter zaradi obtožb o odstranjevanju sporočil v korist Rusije in dejal, da ne moreš govoriti o svobodi, obenem pa omejevati svobodo izražanja, poročajo mehiški mediji.
Sankcijam se je v nedeljo odpovedala tudi druga velika latinskoameriška država − Brazilija, katere predsednik Jair Bolsonaro je dejal, da njegova država iz Rusije uvaža veliko gnojila.
00.30 Iskanje poti za prekinitev spopadov
Ruska in ukrajinska delegacija naj bi se danes v Belorusiji sestali na novem krogu pogovorov za razrešitev ukrajinsko-ruskega konflikta, je poročala ruska tiskovna agencija Tass, ki se pri tem sklicuje na ukrajinski časnik Zerkalo Nedeli.
Prvi krog pogovorov med delegacijama je ob belorusko-ukrajinski meji potekal v ponedeljek. Po večurnih pogovorih so sporočili, da jih bodo nadaljevali. V Moskvi so po pogovorih navedli, da je še prezgodaj za njihovo oceno.
V luči ruske agresije na Ukrajino bosta danes potekali tudi izredni ločeni virtualni zasedanji kmetijskih in finančnih ministrov EU. Finančni ministri bodo razpravljali o finančnih in gospodarskih sankcijah proti Rusiji zaradi napada njenih vojaških sil na Ukrajino. Kmetijski ministri pa bodo razpravljali o učinkih vojne v Ukrajini na kmetijsko-živilski sektor.
O položaju v Ukrajini in zlasti varnosti ukrajinskih nukleark bo razpravljal tudi svet guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA).
Ruska agresija se je posredno dotaknila tudi Slovenije
V ruskem obstreljevanju v ukrajinskem Harkovu je bila v torek uničena zgradba slovenskega konzulata. Minister za zunanje zadeve Anže Logar je napad najostreje obsodil in pri tem napovedal, da bo Slovenija "o tem kriminalnem dejanju" danes uradno obvestila partnerje v EU in Natu.
V Ljubljani bo sicer danes potekal shod v podporo Ukrajini, h kateremu je pred dnevi pozval premier Janez Janša.
72