Bi morali omejiti najvišje plače v podjetjih?

Zakonsko pobudo, poimenovano pobuda 1:12 (1:12-Initiative), je predlagal podmladek švicarske socialdemokratske stranke. Pobudnikom je uspelo zbrati 100 tisoč podpisov, zaradi česar se bodo o pobudi o omejitvi najvišjih plač v posameznih podjetjih na 12-kratnik najnižje plače v podjetjih to nedeljo odločali švicarski volivci.

Zagovornikom omejevanja plač zmanjkuje sape Po zadnjih javnomnenjskih podatkih, te je prejšnjo sredo objavil švicarski javnomnenjski inštitut gfs.bern, bi za omejitev plač glasovalo 36 odstotkov volivcev, 54 odstotkov pa proti. Slaba novica za zagovornike pobude, še zlasti ker ankete kažejo, da podpora upada. Na predzadnjem merjenju je predlog podprlo osem odstotkov več volivcev.

Zagovorniki omejitve najvišjih plač v eni najbolj bogatih držav na svetu poudarjajo, da po drugi svetovni vojni ni več sorazmerja med rastjo družbenega bogastva in rastjo plač, še zlasti v zadnjem desetletju pa se je z rastjo bogastva celotne družbe okoristila le peščica, večina pa ima bolj prazne žepe.

Kot piše Business Insider, je leta 2010 okoli deset odstotkov najmanj plačane delovne sile zaslužilo okoli štiri tisoč švicarskih frankov mesečno (3.244 evrov). To pomeni, da najvišje plače, če bo pobuda 1:12 izglasovana na referendumu, ne bodo smele presegati 576 tisoč švicarskih frankov (467.136 evrov) na leto.

Nasprotniki svarijo pred večanjem nezaposlenosti in manjšanjem konkurenčnosti Nasprotniki pobude – vlada in velika podjetja – pa trdijo, da bo predlog škodoval konkurenčnosti švicarskega gospodarstva, pregnal podjetja v tujino, povečal nezaposlenost in v končni fazi zaradi vseh prej omenjenih posledic povzročil izpad socialnih prispevkov in višje davke.

Posamezni analitiki tudi menijo, da bodo podjetja, če bo predlog sprejet, skušala njegove določbe zaobiti z zunanjim najemom najnižje plačanih služb (t. i. outsourcing), pogodbe z vodilnimi posamezniki v podjetjih pa sklepati v skladu z zakonodajo drugih držav.

Kaj pa Slovenija? Bi morali razmišljati o podobnih rešitvah kot švicarski pobudniki 1:12? Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je povedal, da imamo trenutno v Sloveniji stanje, ko plače nekaterih dobesedno letijo v nebo, na drugi strani pa se plače nekaterih najnižje plačanih bližajo ničli.

Bi bil potreben kodeks? Po njegovem mnenju bi se morala zato vzpostaviti neka pravila, neki normativi, če ne v obliki zakona, pa vsaj v obliki kakšnega kodeksa. To bi pomagalo določiti razmerja na ravni podjetja, da se ne bi dogajali primeri, ko nekateri vodilni prejemajo plače v višini osem tisoč ali deset tisoč evrov, delavci pa so na minimalnih plačah, če sploh prejemajo plače.

Po mnenju Sama Kupljena, direktorja Bauhausa, bi zmaga zagovornikov omejitev plač na referendumu Švico pripeljala do slovenskih razmer v menedžmentu. Kot je poudaril, je že nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik uveljavil omejitev plač vodilnih v državnih podjetjih. Omejitev plač v zasebnih podjetjih pa je poseganje v pravice lastnikov, ki ima pravico določiti višino plač, seveda v skladu z dogovori s panožnimi sindikati. Zase pa je Kupljen dejal: "Mojo plačo določa lastnik, ne pa referendum. Če me lastnik zelo ceni, mi bo dal veliko, če me manj ceni, mi bo dal manj." .

Lahovnik: V državnih podjetjih lahko plačno politiko ureja država, v zasebnih lastnik Tudi nekdanji minister Lahovnik, ki je pred leti na svojem ministrstvu spisal t. i. Lahovnikov zakon, ki je omejil plače v podjetjih, ki so v večinski državni lasti (glede na velikost podjetja na trikratnik, štirikratnik oziroma petkratnik povprečne plače), se strinja, da je plačna politika v zasebnih podjetjih v rokah lastnikov.

Tudi zakon o gospodarskih družbah jasno opredeljuje pravico lastnika in nadzornega sveta glede plač članov uprav podjetij. Zakonsko urejanje plače v družbah, ki niso v državni lasti, bi bilo verjetno tudi ustavno sporno, saj je to stvar svobodne gospodarske pobude.

V Sloveniji niso takšna plačna razmerja kot v anglosaškem svetu, kjer ni redkost razmerje 1:100, ampak je razmerje med povprečno bruto plačo in bruto plačo vodilnih običajno med 1:5 in 1:15. Poleg tega imamo v Sloveniji zelo progresiven davčni sistem – vsi prejemki nad 70 tisoč evrov bruto letno so obdavčeni s 50-odstotno davčno stopnjo.

Ima pa država pravico urejati plačno politiko v podjetjih, ki so v državni lasti, pa tudi v zasebnih podjetjih, ki dobijo od države posojilo, pomoč ali poroštvo, še meni Lahovnik.