Četrtek, 12. 6. 2025, 7.12
6 dni, 20 ur
Konflikt na Bližnjem vzhodu
Smrtonosni napad izraelske vojske na Gazo: najmanj 13 mrtvih
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,30
Do novega tovrstnega incidenta je prišlo v osrednjem delu Gaze, v vojaškem koridorju Necarim.
Izraelska vojska po poročanju palestinskih virov nadaljuje smrtonosne napade na Gazo, nov napad pa je izvedla tudi v Libanonu. Izraelske oblasti so pred tem v sredo sporočile, da so iz enklave vrnili trupli dveh talcev. Izraelska vojska je po poročanju katarske televizije Al Jazeera in palestinske tiskovne agencije Wafa danes znova streljala na čakajoče na pomoč, pri čemer je bilo ubitih najmanj 13 ljudi.
13.47 V Izraelu na poti na letališče šest pridržanih aktivistov z ladje Madleen
9.05 Izrael ob nadaljevanju napadov iz Gaze vrnil trupli talcev
7.50 Hamas po navedbah Humanitarne fundacije za Gazo ubil več njihovih sodelavcev
6.50 Generalna skupščina ZN potrjuje resolucijo o Gazi
6.45 Izraelska vlada preživela glasovanje v parlamentu
13.47 V Izraelu na poti na letališče šest pridržanih aktivistov z ladje Madleen
Izraelska nevladna organizacija, ki zastopa aktiviste, pridržane na ladji Madleen, ki je poskušala prebiti izraelsko blokado Gaze, je danes sporočila, da jih je šest na poti na letališče. V priporu so preživeli več kot 72 ur. Še dva preostala aktivista bosta predvidoma deportirana v petek, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Nevladna organizacija Adalah je danes sporočila, da je po več kot 72 urah v izraelskem priporu na poti na letališče v Tel Avivu šest aktivistov z ladje Madleen. Od tam jih nameravajo izgnati iz države danes popoldne ali zgodaj v petek, so dodali. Med njimi so dva francoska državljana ter državljani Brazilije, Nemčije, Nizozemske in Turčije. V skupini je tudi evropska poslanka iz Francije Rima Hassan, ki je palestinskega rodu.
Na krovu ladje Madleen je bilo dvanajst ljudi, ko so jo v ponedeljek v mednarodnih vodah, približno 185 kilometrov zahodno od Gaze, prestregle izraelske sile. Štirje, med njimi švedska aktivistka Greta Thunberg, so se strinjali s takojšnjo deportacijo. Še dva francoska državljana ostajata v priporu in čakata na deportacijo predvidoma v petek, so še pojasnili pri Adalah.
"V priporu so bili prostovoljci izpostavljeni slabemu ravnanju, kazenskim ukrepom in agresivnemu ravnanju, dva prostovoljca pa sta bila nekaj časa zaprta v samici," so dodali. Vseh 12 aktivistov na ladji Madleen je dobilo še stoletno prepoved vstopa v Izrael.
Izraelske sile so v ponedeljek prestregle ladjo s simbolično količino pomoči namenjeni v Gazo. Razdejana enklava se namreč poleg vsakodnevnih napadov sooča z omejitvami dobav pomoči, zaradi česar prebivalstvo trpi splošno pomanjkanje.
9.05 Izrael ob nadaljevanju napadov iz Gaze vrnil trupli talcev
Izraelska vojska po poročanju palestinskih virov nadaljuje smrtonosne napade na Gazo, nov napad pa je izvedla tudi v Libanonu. Izraelske oblasti so pred tem v sredo sporočile, da so iz enklave vrnili trupli dveh talcev. Izraelska vojska je po poročanju katarske televizije Al Jazeera in palestinske tiskovne agencije Wafa danes znova streljala na čakajoče na pomoč, pri čemer je bilo ubitih najmanj 13 ljudi.
Do novega tovrstnega incidenta je prišlo v osrednjem delu Gaze, v vojaškem koridorju Necarim.
BREAKING:
— REAL JEW (@THEREALJEW613) June 11, 2025
Israeli Forces have recovered the bodies of two hostages from Gaza.
Yair Yaakov, 59.
Aviv Atzili, 49.
May their memories be a blessing 🕯🙏 pic.twitter.com/0tDi7cUUtH
Poročila o smrtonosnih napadih prihajajo tudi iz drugih delov razdejane enklave, kot tudi iz Libanona, kjer je Izrael v sredinem napadu na jugu države ubil enega človeka, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Izraelske sile so po lastnih navedbah ciljale pripadnika šiitskega gibanja Hezbolah. Izrael v nasprotju z določili premirja tako nadaljuje napade na ozemlju Libanona, kjer tudi vztraja pri zasedbi dela ozemlja.
Izraelske oborožene sile so v sredo prav tako sporočile, da so iz Gaze vrnile trupli dveh talcev, zajetih med napadom palestinskih borcev 7. oktobra 2023. Vlada vztraja, da je vrnitev ujetnikov osrednji cilj vojaške operacije, ki je doslej terjala več kot 55.000 palestinskih življenj. Po zadnjih ocenah gibanje Hamas in njihovi zavezniki zadržujejo še 20 živih talcev in 32 trupel. Usoda dveh ujetnikov ni znana.
7.50 Hamas po navedbah Humanitarne fundacije za Gazo ubil več njihovih sodelavcev
Humanitarna fundacija za Gazo (GHF) je gibanje Hamas obtožila, da so njegovi pripadniki v sredinem napadu na avtobus ubili pet njihovih sodelavcev. Centri za razdeljevanje pomoči sporne nevladne organizacije, ki deluje s podporo Izraela in ZDA, so bili sicer v preteklih tednih redno prizorišče napadov na Palestince, čakajoče na pomoč.
GHF s sedežem v ZDA trdi, da so pripadniki Hamasa v sredo blizu Han Junisa "brutalno napadli" avtobus na poti v center za razdeljevanje pomoči, pri čemer so ubili najmanj pet palestinskih humanitarcev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Hamas se na navedbe še ni odzval, je pa Izrael islamistično gibanje obtožil, da trpljenje prebivalcev Gaze izkorišča v svoje namene. "Po grožnjah, lažeh in motnjah so se lotili hladnokrvnega morjenja," je sporočilo zunanje ministrstvo. Islamistično gibanje sicer fundacijo obtožuje, da pomoč izkorišča za razseljevanje prebivalcev razdejane enklave. Po njegovi oceni je ta "izraelsko-ameriški mehanizem" za razdeljevanje pomoči pravzaprav del načrta za izpraznitev Gaze.
Po podatkih zdravstvenega ministrstva v Gazi je bilo samo v sredo skupno ubitih 57 ljudi, ki so želeli prevzeti pomoč v centrih GHF.
Sodelovanje z GHF zavračajo tudi Združeni narodi, saj ta po njihovi oceni ne izpolnjuje mednarodnih standardov za razdeljevanje pomoči in ogroža civiliste, kar da dokazujejo številni smrtonosni incidenti. Po podatkih zdravstvenega ministrstva v Gazi je bilo samo v sredo skupno ubitih 57 ljudi, ki so želeli prevzeti pomoč v centrih GHF. Število vseh doslej ubitih pri tovrstnih centrih organizacije, ki je začela delovati konec maja, se je tako po njihovih navedbah povzpelo na 224.
Izrael delovanje GHF zagovarja s trditvami, da je njen cilj preprečiti pripadnikom Hamasa, da bi zasegli pomoč, namenjeno civilistom. Prebivalstvo se zaradi izraelskih omejitev dobav pomoči sooča s katastrofalnim pomanjkanjem in lakoto.
6.50 Generalna skupščina ZN potrjuje resolucijo o Gazi
Generalna skupščina ZN bo nocoj glasovala o predlogu resolucije, ki od Izraela zahteva, naj izpolni svoje obveznosti po mednarodnem pravu za neovirano dostavo humanitarne pomoči prebivalcem Gaze. Podobno resolucijo na pobudo Slovenije in nestalnih članic so v Varnostnem svetu ZN pred tednom dni z vetom onemogočile ZDA. Predlog resolucije je podalo 14 držav – med njimi tudi Slovenija, Španija, Irska, Turčija, Čile in Palestina, še več kot 25 držav pa jo je podprlo vnaprej.
Generalna skupščina ZN bo glasovala o predlogu resolucije, ki od Izraela zahteva, naj izpolni svoje obveznosti po mednarodnem pravu za neovirano dostavo humanitarne pomoči prebivalcem Gaze.
Generalna skupščina ZN ima v skladu s pravili po vsakem vetu v Varnostnem svetu ZN razpravo, med katero mora država, ki vloži veto, to utemeljiti pred drugimi članicami ZN, ki o tem podajo svoje mnenje oziroma kritike. Resolucija 193-članske Generalne skupščine, ki je za razliko od resolucij Varnostnega sveta pravno nezavezujoča, bo predvidoma potrjena. Vprašanje je le, koliko držav bo ZDA in Izraelu uspelo prepričati, naj se vzdržijo ali glasujejo proti.
Predlog resolucije VS ZN, ki je bil prejšnji teden zavrnjen zaradi veta ZDA, se je osredotočil na humanitarno pomoč, vendar je zahteval tudi takojšnje premirje, izpustitev talcev, umik izraelskih sil iz Gaze in začetek njene obnove. Resolucija GS ZN, ki je predvsem izraz stališča mednarodne skupnosti, je širša in poleg že omenjenega poudarja potrebo po zagotavljanju odgovornosti za izraelska dejanja v Gazi, opozarja na odločitve Meddržavnega sodišča (ICJ) in na nevarnost genocida v Gazi.
Obsoja uporabo stradanja kot sredstva za vodenje vojne, ob tem pa poziva vse države, naj agencijam pod okriljem ZN omogočijo razdeljevanje pomoči Palestincem. Poudarja tudi ključno vlogo agencije ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) in izraža neomajno podporo rešitvi dveh držav. Na to temo bo od 17. do 20. junija v Generalni skupščini potekala mednarodna konferenca pod vodstvom Francije in Savdske Arabije. Konferenca naj bi med drugim prinesla razširitev seznama držav, ki priznavajo Palestino.
V Washingtonu so medtem po poročanju ameriških medijev pred bližajočo se konferenco, katere tema je iskanje politične poti do rešitve dveh držav na Bližnjem vzhodu, opozorili zaveznike in druge države po svetu, naj se vzdržijo protiizraelskih dejanj, v nasprotnem pa bi lahko sledile diplomatske posledice.
6.45 Izraelska vlada preživela glasovanje v parlamentu
Izraelski poslanci so danes z 61 glasovi proti 53 zavrnili predlog opozicije o razpustitvi parlamenta, ki bi pomenil tudi padec vlade premierja Benjamina Netanjahuja, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Glasovanje o razpustitvi parlamenta je predlagala največja opozicijska stranka Ješ Atid nekdanjega premierja Jaira Lapida. Javnomnenjske raziskave namreč kažejo, da bi Netanjahu utegnil izgubiti naslednje volitve, kar si je opozicija prizadevala izkoristiti.
Po torkovi zavrnitvi lahko nov predlog razpustitve parlamenta podajo šele čez šest mesecev. Opozicija je upala na podporo poslancev, ki zastopajo najkonservativnejše ortodoksne oz. haredske jude. Ti so se znašli v središču spora znotraj vladne koalicije, povezanega z uredbo, po kateri bi morali vojaški rok služiti tudi doslej izvzeti ultraortodoksni judi.
Javnomnenjske raziskave kažejo, da bi Netanjahu utegnil izgubiti naslednje volitve, kar si je opozicija prizadevala izkoristiti.
Vprašanje upravičenosti te izjeme je že desetletja vir političnih trenj v državi, posebej aktualno pa je postalo v luči vojne v Gazi. Stranki ortodoksnih judov Šas in UTJ sta prtekli teden zaradi omenjenega spora zagrozili z izstopom iz koalicije, kar bi privedlo do izgube večine in padca vlade. Izraelsko vrhovno sodišče je lani odločilo, da morajo vojaški rok odslužiti tudi študenti ješive – judovske verske šole.
Netanjahu jim je sicer obljubil, da bo vlada zanje ohranila izjemo, a se obenem sooča z rastočim pritiskom znotraj lastne stranke Likud, naj uveljavi odločitev sodišča in vojski zagotovi dodatne nabornike.
