Lavrov: Obstajajo "resne ovire" za nadaljevanje mirovnih pogovorov

18.15 Lavrov opozoril na "resne ovire" pri nadaljevanju mirovnih pogovorov s Kijevom

"Ruski zunanji minister je ponovno potrdil zavezanost Moskve politično-diplomatski rešitvi konflikta in opozoril na resne ovire za nadaljevanje mirovnih pogovorov, ki jih ustvarjajo ukrajinska stran in njeni zahodni mentorji," je sporočilo rusko zunanje ministrstvo, pri čemer pa ni pojasnilo, kaj natanko naj bi te ovire bile.

Dodalo je, da sta obe strani izrazili pripravljenost za "nadaljnjo krepitev rusko-kitajskega zunanjepolitičnega sodelovanja". To je po navedbah ministrstva vselej usmerjeno v ohranjanje miru in stabilnosti, tako v regiji kot svetu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Lavrov je ob tem tudi pohvalil "uravnoteženo" stališče Pekinga do konflikta v Ukrajini in njegovo pripravljenost, da odigra "pozitivno vlogo pri reševanju krize", poroča nemška tiskovna agencija dpa. Kitajska, strateška zaveznica Rusije, namreč ni obsodila ruske invazije in se skuša predstaviti kot nevtralna posrednica, ki bi lahko pomagala končati konflikt.

Li, ki je bil med letoma 2009 in 2019 veleposlanik Kitajske v Rusiji, je Ukrajino in njenega predsednika Volodimirja Zelenskega obiskal 16. maja v okviru turneje po Evropi, katere cilj je bil promocija kitajskega načrta za rešitev konflikta v Ukrajini. Takrat je dejal, da za rešitev konflikta ni čudežnega zdravila.

Kitajski mirovni načrt, ki ga je Peking predstavil februarja, je sicer naletel na kritike zahodnih zaveznice Ukrajine na čelu z ZDA, češ da so predlogi v njem predvsem v korist Rusije.

11.00 Slovenija Rusom zamrznila za šest milijonov evrov premoženja

Slovenija je po podatkih zunanjega ministrstva v okviru sankcij proti Rusiji in njenim državljanom zamrznila finančna sredstva v višini 6,3 milijona evrov. V vseh primerih je šlo za zamrznitev sredstev in ne za zamrznitev gospodarskih virov, v današnji izdaji poroča Dnevnik. Med finančna sredstva v skladu z uredbo Sveta EU med drugim spadajo gotovina, denarne terjatve, vrednostni papirji in obresti.

Da je tudi Slovenija med državami, ki so zamrznile rusko premoženje, je med nedavnim obiskom v Sloveniji v intervjuju, ki bo v soboto objavljen v Dnevnikovi prilogi Objektiv, razkril evropski komisar za pravosodje Didier Reynders.

Članice EU so v okviru sankcij proti Rusiji zamrznile že za 24,1 milijarde evrov premoženja. Slovenski delež v celotni vsoti ni velik, pri čemer pa po besedah Reyndersa večje skrbi Bruslju povzročajo druge članice, denimo Grčija in Malta, kjer so zamrznili zgolj za 200 tisoč evrov lastnine.

Po podatkih slovenskega zunanjega ministrstva so države EU sankcije uvedle zoper 1.473 posameznikov in 207 (gospodarskih) subjektov. Koliko osebam in podjetjem so premoženje zamrznili v Sloveniji, na zunanjem ministrstvu ne razkrivajo. Kot so pojasnili za omenjeni medij, se zamrznitev premoženja izvede neposredno na podlagi uredbe EU, izvedejo pa jo lahko različne organizacije. Sredstva na banki zamrzne banka sama, nadzor nad izvajanjem sankcij pa izvajajo finančni nadzorniki, v Sloveniji denimo Banka Slovenije in Agencija za trg vrednostnih papirjev.

8.12 Scholz namerava v prihodnje še govoriti s Putinom

Ko bo trenutek pravi, namerava nemški kancler Olaf Scholz v prihodnje spet govoriti z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, je zatrdil v danes objavljenem intervjuju za nemški časnik Kölner Stadt-Anzeiger. Vztrajal je, da je njegov cilj še naprej "aktivno podpirati Ukrajino", vendar "hkrati preprečiti neposreden konflikt med Natom in Rusijo".

Na vprašanje o možnosti za zaustavitev konflikta s pogajanji je dejal, da mora Putin razumeti, da vojne ni mogoče končati s sklenitvijo nekakšnega hladnega miru. "Na primer tako, da bi sedanjo frontno črto spremenili v novo 'mejo' med Rusijo in Ukrajino," je dejal. Predpogoj za pravičen mir je umik ruske vojske, je dodal v pogovoru, ki ga povzema nemška tiskovna agencija dpa.

Na vprašanje, ali bi moral Putin pasti, ni želel odgovoriti, češ da bo na koncu nujen dogovor med vladama v Moskvi in Kijevu. Od njegovega telefonskega pogovora s Putinom je sicer minilo že nekaj časa, je priznal, a je pripravljen na nadaljnje pogovore. "Ko bo trenutek pravi, nameravam znova govoriti s Putinom," je dejal.

Voditelja sta se po telefonu sicer nazadnje pogovarjala v začetku decembra lani. V tem enournem pogovoru je Scholz pozval Putina, naj ruske vojake umakne iz Ukrajine, Putin pa je Zahod obtožil, da vodi "uničujočo" politiko.

Od takrat so se napetosti med Moskvo in Berlinom le še stopnjevale, zlasti po tem, ko je Scholzova vlada januarja dovolila pošiljanje bojnih tankov nemške izdelave v Ukrajino.

7.00 Bela hiša opozarja Ukrajino

Administracija ameriškega predsednika Joeja Bidna je Ukrajino posvarila pred uporabo njene opreme za napade na cilje v Rusiji, je za CNN povedal tiskovni predstavnik Sveta za nacionalno varnost Bele hiše John Kirby.

"Še enkrat smo zelo jasno povedali Ukrajincem, kakšna so naša pričakovanja glede napada na Rusijo, ne želimo ga spodbujati ali omogočiti, prav gotovo ne želimo, da bi bila kakršnakoli oprema, izdelana v ZDA, uporabljena za napad na rusko zemljo," je dejal Kirby.

Po njegovih besedah so od Ukrajincev dobili zagotovila, da bodo upoštevali njihove želje: "Bili smo zelo jasni, da želimo, da Ukrajina lahko brani svojo zemljo, svoje ozemlje. Bili so napadeni, imajo pravico do obrambe. Vendar smo bili tudi jasni, da ne želimo videti, da bi ta vojna eskalirala dlje od tega," je zaključil tiskovni predstavnik Sveta za nacionalno varnost Bele hiše.

6.54 Kijev in drugi deli Ukrajine znova tarča ruskih zračnih napadov

Ruske sile so ponoči izvedle nov val zračnih napadov na Kijev, so danes sporočili vojaški predstavniki v ukrajinski prestolnici. O žrtvah ali škodi niso poročali. Ruska raketa je zadela tudi kliniko v mestu Dnipro, pri čemer je bila ena oseba ubita, 15 pa ranjenih, je sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

"Še en zračni napad na Kijev, trinajsti po vrsti od začetka maja! In kot vedno ponoči," je mestna vojaška uprava sporočila na svojem računu na Telegramu. Zapisali so, da so ruski strateški bombniki tupoljev Tu-95MS z območja Kaspijskega morja na mesto izstrelili manevrirne rakete. Dodali so, da so ukrajinski sistemi zračne obrambe vse rakete prestregli in uničili.

Ukrajinski generalštab je v svojem vsakodnevnem jutranjem poročilu poročal o 55 ruskih zračnih napadih v zadnjem dnevu, od tega 36 z brezpilotnimi letalniki in štirih raketnih napadih. Raketa S-300 je zadela jez na območju Karlivke v regiji Doneck, zato obstaja velika nevarnost poplavljanja drugih bližnjih naselij, so še zapisali.

Tarča napadov z raketami in droni je bila po navedbah guvernerja Sergija Lisaka tudi regija Dnipropetrovsk, kjer je raketa zadela bolnišnico. "Raketni napad na kliniko v mestu Dnipro. Po trenutnih podatkih je bila ena oseba ubita, 15 pa ranjenih," je Zelenski zapisal v izjavi na družbenih omrežjih. Objavil je videoposnetek dima, ki se vali iz stavb, ki so ostale brez streh in oken.

Zelenski je zapisal, da na prizorišču delajo reševalci, ki odstranjujejo ruševine in rešujejo žrtve, in dodal, da so z napadom na zdravstveno ustanovo "ruski teroristi ponovno potrdili, da so borci proti vsemu humanemu in poštenemu".

V Rusiji je medtem detonacija po navedbah lokalnih oblasti poškodovala stavbo v mestu Krasnodar, ki leži blizu ukrajinskega polotoka Krima, vendar ni terjala žrtev, poročanje ruske tiskovne agencije Ria Novosti povzema AFP.

Ruska južna obmejna regija Belgorod pa je bila po navedbah lokalnih oblasti v zadnjih 24 urah tarča več deset ukrajinskih napadov. Pet okrožij so večkrat napadli z brezpilotni letniki, minometi in artilerijo, vas Kozinka pa je bila napadena več kot 130-krat, je guverner regije Vjačeslav Gladkov sporočil na družbenih omrežjih. Morebitnih žrtev ni navajal.

Novice Je to dokaz, da so Rusi lagali? Se je ponovila Moskva? #video

Novice Dodik: Bosna in Hercegovina je kolonija #foto

Novice Moskva: Preprečili smo ukrajinski napad na rusko vojaško ladjo

Novice To so Rusi, ki hočejo z orožjem strmoglaviti Putina z oblasti