Četrtek, 22. 8. 2024, 17.55
5 ur, 7 minut
Atentat na francoskega predsednika: "Streljali so kot prašiči"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,76
Francoski predsednik Charles de Gaulle na obisku v Münchnu septembra 1962, dobra dva tedna po poskusa atentata nanj v pariškem predmestju
Pred 62 leti se je v Franciji zgodil eden najbolj znanih atentatov – poskus umora francoskega predsednika Charlesa de Gaulla. Atentatorji, ki so nasprotovali francoskemu umiku iz Alžirije, so vozila s predsednikom pričakali v zasedi in jih zasuli s streli. De Gaulle je na srečo preživel.
Julija letos je svet obkrožila novica o poskusu atentata na nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki je tudi letošnji republikanski predsedniški kandidat.
Dva poskusa atentata v manj kot letu dni
Atentati na voditelje držav ali pomembne politike niso nobena redkost, nekdanji francoski predsednik Charles de Gaulle je tako v manj kot dvanajstih mesecih preživel kar dva poskusa atentata, prvega 8. septembra 1961, drugega pa 22. avgusta 1962.
Oba atentata sta bila povezana z de Gaullovo politiko do Alžirije. Ta je bila takrat francoska kolonija, v kateri je živelo veliko kolonistov evropskega porekla. Leta 1954 so se Alžirci uprli francoski oblasti.
Tajna teroristična organizacija napove vojno de Gaullu
Po letih krvave vojne je želel de Gaulle, ki je bil leta 1958 z 78 odstotki glasov izvoljen za predsednika Francije, krizo rešiti z umikom iz Alžirije. Nasprotniki umika, ki jih je bilo veliko v francoski vojski, so ustanovili tajno teroristično organizacijo OAS (Organisation de l’armée secrète oziroma Tajna vojaška organizacija po slovensko).
Videoposnetek o poskusih atentata na de Gaulla, v katerem so tudi odlomki filmske rekonstrukcije atentata 22. avgusta 1962:
Aprila 1961 je OAS skušala v Alžiriji izvesti državni udar, a ji je spodletelo. Zdaj je tarča OAS postal de Gaulle. Po neuspelem poskusu bombnega napada na predsednika 8. septembra 1961 je OAS naslednje leto podprla morilski načrt 34-letnega podpolkovnika, ki ga je de Gaulle nekoč osebno povišal. Ime mu je bilo Jean-Marie Bastien-Thiry.
Zaseda za predsedniško kolono vozil
Atentatorji so 22. avgusta 1962 de Gaullov avtomobil in spremljevalni avtomobil, ki jima je sledilo policijsko motorno spremstvo, pričakali v zasedi v okrožju Clamart južno od Pariza. Vozila so napadalci s treh položajev zasuli s streli.
Teroristi so z lahkim mitraljezom in avtomatskimi puškami streljali na de Gaullov črni citroën, ki je s polnim plinom drvel skozi dež nabojev, piše nemški medij Die Welt.
Mimovozeče vozilo zmoti napadalce
V tistem trenutku je iz nasprotne smeri mimo predsednikovega avtomobila pripeljal avto, v katerem je bila petčlanska družina. Moškemu za volanom je ena od krogel lažje poškodovala roko.
Tako kot pri atentatu iz avgusta 1962 so tudi pri atentatu iz septembra 1961 napadalci skušali umoriti de Gaulla, medtem ko se je ta vozil v avtomobilu. Septembra 1961 je pet moških podstavilo improvizirano bombo ob cesti, po kateri so de Gaulla peljali v njegov podeželski dom v Colombey-Les-Deux-Eglises. Na fotografiji dva od atentatorjev iz septembra 1961, Bernard Barbance (levo) in Jean-Marc Rouviere, oba prodajalca avtomobilov.
Ta nepredvideni mimovozeči avtomobil je močno zmotil akcijo atentatorjev, saj je avto v kritičnem trenutku služil kot pregrada za strele proti predsednikovemu citroënu.
Predsednikov avtomobil je zadelo 14 krogel
Atentatorji so v treh rafalih izstrelili 187 nabojev, od tega jih je 14 zadelo avtomobil – a le ena krogla je bila v višini de Gaullove glave in je prebila veliko zadnje steklo. Predsednik se je sklonil v zadnji sekundi.
Napadalci so prestrelili pnevmatike, da bi ustavili vozilo. Očitno so pozneje hoteli od blizu ustreliti predsednika države in njegove spremljevalce ter zažgati avto. Toda predsednikov šofer je nadaljeval vožnjo s polnim plinom zahvaljujoč posebnim pnevmatikam, ki niso počile, čeprav sta dve ostali brez zraka.
De Gaulle se je posmehoval atentatorjem
De Gaulle in drugi potniki v vozilu, vključno z ženo in zetom, so napad na srečo preživeli nepoškodovani. Na vojaškem letališču je predsednik izstopil iz avtomobila in rekel: "Tokrat sem imel res srečo. Bilo je precej blizu."
General Charles de Gaulle je bil predsednik Francije od januarja 1959 do aprila 1969. Umrl je novembra 1970, nekaj dni pred svojim 80. rojstnim dnevom.
Nato je z obleke odstranil drobce stekla in odšel proti letalu, ki ga je čakalo. "Streljajo kot prašiči," se je atentatorjem posmehoval de Gaulle.
Bastien-Thiryja obsodijo na smrt
Po spodletelem napadu je propadel načrtovani prevzem oblasti s strani reakcionarnih oficirskih krogov. Aretirali so več kot ducat osumljencev.
Bastien-Thiry ni želel pobegniti, ker se je videl kot spodleteli morilec tirana. Francoska policija ga je aretirala 15. septembra 1962, sodišče pa ga je obsodilo na smrt. De Gaulle je pomilostitev zavrnil. Bastien-Thiryja so usmrtili 11. marca 1963. Drugi zarotniki so bili obsojeni na zaporne kazni.
