Ali bodo dečke iz jame lahko spravili na nosilih?

Dečki so 23. junija odšli na ogled jame, zaradi močnega dežja pa je voda zalila vhod in so ostali v njej. Pred vodo so se umikali vedno globlje po jamskih rovih in ostali ujeti. Našli so jih po devetih dneh. Vodo iz jame še vedno izčrpavajo, da ne bi zalilo prostora, v katerem so zdaj, poleg tega še vedno upajo, da bi jih na tak način lahko iz jame spravili po suhem.

Če dečkov ne bi mogli rešiti, so sprva govorili, da bi morali počakati do septembra ali oktobra, da bi voda iz jame odtekla in bi jim medtem prinašali hrano in potrebščine. V tem času je upadla vrednost kisika v zraku, prav tako oblasti skrbi naraščanje vode, saj se je monsunsko deževno obdobje šele začelo. Tudi zaradi tega iščejo različne načine, kako bi ekipo rešili.

Novice Elon Musk ima idejo, kako iz jame rešiti mlade nogometaše

Dogajanje budno spremljajo tudi slovenski jamski reševalci potapljači

Potapljači Službe za jamsko in tehnično potapljanje z Jamarske zveze Slovenije (JZS) so prvi v Evropi, ki imajo certificiran oziroma priznan modul za reševanje iz jam doma in v tujini. Če se v tujini zgodi kakšna nesreča, evropski sistem civilne zaščite najprej aktivira slovensko ekipo, nato preostale, nam je pojasnil vodja ekipe Robert Anžič. Ekipa šteje 21 potapljačev.

Že od samega začetka spremljajo celotno dogajanje na Tajskem. Tudi sicer spremljajo vse nesreče, če bi bilo slučajno treba pomagati. V stiku so tudi s preostalimi reševalci po Evropi, s katerimi si izmenjujejo informacije.

To, da je treba pomagati tudi v tujini, se zgodi, ni pa to tako pogosto, pravi Anžič. "Če se to zgodi v Evropi, je to v sklopu sistema civilne zaščite, ko neka država zaprosi za pomoč, se druge države odzovejo in pomagamo. Ker pa je to tako daleč stran in Tajska ni članica, je malo drugače. Za pomoč bi morala zaprositi tajska vlada ali nekdo drug, potem se lahko odzovemo," je povedal Anžič, ki je ljubezen do potapljanja in jamarstva združil tako, da je postal potapljač jamarske reševalne službe.

Pri reševanju tajskih dečkov sodelujejo potapljači iz sedmih držav. Foto: Reuters

Jama predstavlja resen problem vsakemu potapljaču reševalcu

Pri nas na srečo do takšnih dogodkov pride redko, pravi Anžič. Letno se sicer kakšen pripeti, a ne vsako leto, včasih jih je manj, včasih več. "Niso tako pogosti kot druge nesreče, ki smo jih vajeni kot gorski ali jamarski reševalci na splošno," dodaja Anžič.

Jame na Tajskem ne pozna, ker tam še ni bil, ampak glede na to, kar spremljajo prek medijev, Anžič verjame, da delajo najbolje kot lahko.

"Situacije ne poznam tako natančno, da bi lahko ocenil, a tudi z našim načinom dela jamskih potapljačev reševalcev bi bilo to delo prav tako zelo zahtevno ali težko. Ožine, kot so nam bile predstavljene, so na nekaterih delih jame zares zelo ozke, tako da predstavlja jama resen problem kateremukoli potapljači reševalcu," je prepričan Anžič.

"Nazadnje sem videl podatek o ožinah velikosti 40 krat 70 centimetrov. Skozi gre lahko potapljač, tudi z nosili bi šlo, če je linija dovolj dolga in ni kota," pojasni Anžič, ki ob tem dodaja, da to lahko ocenjujejo zgolj po podatkih, ki jih imajo. Prvič gre vedno nekdo v jamo, da oceni situacijo, ali je reševanje z nosili možno ali ne, nikoli se ne gre skozi ožine direktno z nosili, še preden preveriš stanje.

Za učenje potapljanja nimajo časa, morda bi šlo z nosili

Kot pravi, dvanajstim otrokom in trenerju na Tajskem zmanjkuje časa in ga za učenje potapljanja nimajo. "Nekoga lahko opozoriš na nevarnosti oziroma, kaj se lahko pripeti, da ni pretirane panike, da bi jih pa prav učili potapljaštva, pa ni dovolj časa, saj so z njim zelo omejeni. Če bi bilo možno spraviti nosila skozi ožine, bi bilo najlažje, da bi ljudi dali na nosila in jih prepeljali. Na nosilih imaš osebo pod kontrolo, le razložiti bi jim bilo treba, kaj se lahko pripeti oziroma kako reagirati, če katera od stvari odpove, na primer, če bi bilo treba zamenjati regulator," pove Anžič.

Po njegovem mnenju je to zelo zahtevna naloga za kateregakoli reševalca, hkrati pa tudi zelo nehvaležna naloga.

Zakaj je na Tajskem umrl potapljač, še ni znano

Jama je zahtevala tudi prvo žrtev. Nekdanji član tajske mornarice Saman Gunan je v jami nameščal jeklenke s kisikom, da bi bilo reševanje čim lažje. Med vračanjem iz jame mu je v njegovi jeklenki zmanjkalo zraka, zato je omedlel. Na pomoč mu je takoj priskočil potapljač, ki je bil z njim, in ga začel oživljati, a mu niso več mogli pomagati. To je sprožilo številna vprašanja, ali bi takšno pot zmogli dečki, med katerimi vsi ne znajo niti plavati.

Do tega lahko pride zaradi različnih dejavnikov, pravi Anžič. Do tega lahko pride pri povečani porabi zraka, lahko se je vmes kje zapletel ali zagozdil in ni mogel naprej, a to so zgolj špekulacije. Kaj natančno se je zgodilo, še ne vejo. "Lahko samo potrdim, da pri takem potopu obstaja veliko nevarnosti, veliko stvari gre lahko narobe. Kaj konkretno je šlo narobe v tem primeru, pa še ni znano. Tudi na evropski ravni se s kolegi pogovarjamo, vsak po svoje išče informacije in si jih izmenjujemo, a podrobnosti o tem še nimamo. Ne vemo niti tega, ali je bilo v sifonu ali zunaj njega, ne moremo niti potrditi, da je bilo v vodi, ker je toliko različnih informacij," je povedal Anžič.

Pri takem potopu obstaja veliko nevarnosti in veliko stvari gre lahko narobe, pravi vodja službe za jamsko in tehnično potapljanje Robert Anžič. Foto: Jamarska zveza Slovenije

Ob nični vidljivosti po jami po vrvici

Pogoji v jami so težki, vidljivost je nična, saj je voda blatna. Anžič nam je pojasnil, da se v takih razmerah po jami premikajo s pomočjo vrvice.

"Vedno, ko greš v jamo, za seboj vlečeš vrvico. To pričvrstiš in se po njej vračaš nazaj. Če bi se slučajno vmes izgubil, je ob dobri vidljivosti vedno pravilo, da se od vrvice ne oddaljiš, vedno mora biti v vidnem polju. Če pa je vidljivost slabša, se moraš vrvice vedno držati z eno roko. Če gre karkoli narobe in postane voda motna, si na vrvici in veš, kje je izhod. Poleg tega na vrvico nameščamo tudi puščice. Če je nična vidljivost in ne veš, ali greš levo ali desno po vrvici, če si se kje vmes izgubil, otipaš puščico in zaznaš smer izhoda."

Šest ur za štiri kilometre poti potrebujejo strokovnjaki

Poleg motne vode v jami težave povzroča tudi tok, ožine so nekje tako ozke, da potapljači snamejo svojo opremo. Podatek, da za štiri kilometre dolgo pot potapljači potrebujejo šest ur, je že sam zase dovolj zgovoren in priča o tem, kako zahtevna je pot. Tako meni tudi Anžič.

"Vedeti je treba, da je to pot, ki jo potrebujejo izkušeni in zdravi ljudje, ki so vsaj delno spočiti. Na drugem koncu so namreč dečki, ki so po štirinajstih dneh v jami že precej oslabljeni oziroma zagotovo niso tako fit kot reševalci, ki pridejo k njim," pravi Anžič.

Dečkom vsekakor pomaga to, da gre za nogometno ekipo in so športniki. "Pa tudi to, da jih je veliko skupaj, saj je na tak način morala precej boljša. Če bi šlo za eno ali dve osebi, bi bilo verjetno psihično veliko težje, kot če je to cela ekipa," pravi Anžič.

Novice Reševanje na Tajskem: Dečki lahko v jami ostanejo še mesece #video

V Sloveniji podoben primer ni nemogoč, a nimamo tako nevarnih jam

Pri nas tako drastično nevarnih jam, kot je ta na Tajskem, ni, so pa jame, kjer bi se lahko pripetilo podobno. Kot pravi Anžič, imamo tudi jame, ki niso turistične in niso toliko pod kontrolo ter bi se v njih pripetilo kaj takšnega. Nekaj primerov pa je že bilo.

V Sloveniji takšen primer sicer ni nemogoč, pravi Anžič. "Nesreča ne počiva, lahko se zgodi. Ni popolnoma neizbežno, ni pa takih jam," pravi Anžič. Pri nas bi lahko prišlo do nesreče jamskih potapljačev ali bi voda zalila sifon. Lahko bi si kdo kaj naredil, morda padel in se poškodoval ter ne bi mogel preplavati nazaj in bi ga bilo treba na nosilih spraviti skozi sifon.

Pri nas tako drastično nevarnih jam, kot je ta na Tajskem, ni, so pa jame, kjer bi se lahko pripetilo podobno. Foto: Arne Hodalič

V naše jame praviloma opremljeni ljudje z nekaj znanja

"A pri nas imamo take jame, v katere praviloma ne hodijo začetniki, in tudi če imaš na drugi strani potapljača ali jamarja, so to ljudje, ki o tem že nekaj vejo in je bistveno lažje. Tudi če ni potapljač, mu lažje razložimo potek in kaj bomo delali, ker stvari že malo pozna. Kolikor vem, pa dečki na Tajskem nimajo kakšnega posebnega jamarskega ali potapljaškega znanja," pravi Anžič.

V Sloveniji imamo več nesreč turistov, ki se zaplezajo ali kje ostanejo zaradi neprimerne opreme, v jamah je na srečo tega manj, ker gredo v jamo tisti, ki so načeloma že nekoliko bolj izkušeni in opremljeni, pojasni Anžič.

"Pred leti smo imeli sicer turista, ki sta se z alpinistično opremo spustila v jamo. Po načrtu sta videla, da gre za nezahtevno jamo, a sta imela zgolj načrte za prvi del, ne pa tudi za naprej. Ko sta šla po vrvi dol, se je vrv raztegnila in sta prišla do tal, ko pa sta želela gor, sta opazila, da se jima je vrv skrčila in nista mogla nazaj ven. So tudi takšni primeri. A v jamah imamo načeloma manj nesreč, ker tja hodijo ljudje bolj pripravljeni kot v gore. Jame so obiskane bolj polprofesionalno kot turistično," pojasnjuje Anžič.

Novice Objavili nov video otrok iz jame na Tajskem #video

21 slovenskih jamskih potapljačev reševalcev

"Naša ekipa šteje 21 članov. Kar se tiče vaj, imamo povprečno od šest- do osemkrat letno skupne vaje, vsaj enkrat letno pa imamo tudi večdnevna usposabljanja. Večkrat letno se udeležimo tujih vaj, saj je sodelovanje mednarodnih ekip zelo pomembno, še posebej v podobnih primer, kot je zdaj. Ko se pripeti kaj podobnega, moramo biti sodelujoči usklajeni ter se vsaj približno poznati med seboj in vedeti, kako delujemo kot posamezniki ter kot ekipa. Hkrati pa tudi preverjamo kompatibilnost opreme in upoštevamo enake standarde, tako pri opremi kot pri postopkih," je povedal Anžič.

Vse novosti večkrat letno preizkusijo tudi s tujimi ekipami in se skupno odločijo za spremembe, ki bi jih lahko uvedli. Na tak način lahko zagotovijo večjo varnost posameznika in celotne ekipe, pojasnjuje Anžič.

"Vsi člani pa se seveda potapljajo skupaj tudi zasebno po različnih jamah tako doma kot v tujini. Z večino tujih potapljačev imamo dobre odnose, saj določene projekte delamo skupaj," je povedal Anžič o ekipi slovenskih potapljačev.