AI: Natovo bombardiranje srbske televizije vojni zločin

V Natu so poziv k odgovornosti že zavrnili. V napadu Nata na sedež in studie srbske državne televizije v središču Beograda je bilo 23. aprila 1999 ubitih 16 civilistov, še 16 pa je bilo v napadu ranjenih. Bombardiranje je bil del 78-dnevnih zračnih napadov na vojaške cilje v takratni Zvezni republiki Jugoslaviji, ki so prisilil režim Slobodana Miloševića k umiku s Kosova in pomenili začetek konca njegovega režima.

Mednarodna organizacija za človekove pravice Amnesty International je pozval Nato in njegove države članice, naj zagotovijo neodvisne preiskave bombardiranja, prevzamejo polno odgovornost in plačajo odškodnino žrtvam in njihovim družinam.

Televizija - legitimna tarča?

Predstavnik Nata, ki je želel ostati neimenovan, se je na poziv odzval z besedami, da je Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije tovrstne obtožbe že preučilo in ugotovilo, da zavezništvu ni potrebno odgovarjati.

V času bombardiranja je bila namreč po trditvah Nata televizija zaradi nepopustljive vojne propagande, ki je prispevala k etnično osnovanemu prelivanju krvi na Kosovu, legitimna tarča.

Napad je bil nesorazmeren in je torej vojni zločin

"Bombardiranje sedeža srbske radiotelevizije je bil nameren napad na civilni objekt in kot tako predstavlja vojni zločin," je v izjavi zapisal predstavnik Amnesty International za Balkan Sian Jones. "Tudi če Nato resnično verjame, da je bila radiotelevizija legitimna tarča, je bil napad nesorazmeren in torej vojni zločin," je še dodal.