SiolNET. Novice Svet
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

80 odstotkov Japoncev za smrtno kazen

3

termometer

Medtem ko so usmrtitve v številnih državah predmet razgretih razprav, se kaj podobnega, kljub nedavnim izvršitvam smrtnih kazni, na Japonskem ne dogaja.

Japonsko vrhovno sodišče je zavrnilo zadnjo mogočo pritožbo Rea Ita, ki je bil odgovoren za smrt štirih ljudi leta 2004, in na ta način potrdilo izvršbo smrtne kazni. Ito je pretepel in zadavil dva moška, druga dva pa pretepel do smrti. Vsi štirje so bili njegovi sodelavci v skupini goljufov, Ita pa so razbesneli po tem, ko je odkril, da mu poskušajo krasti denar. Vrhovno sodišče je zavrnitev pritožbe obrazložilo z razlago, da je bil njegov zločin "surov in krut" ter da je pokazal "popolno nespoštovanje človeškega življenja". Ito je s tem postal 131. na usmrtitev čakajoči Japonec, s čimer je to številko spet nekoliko povečal, potem ko je po nedavni izvršbi štirih smrtnih kazni nekoliko padla. Kaoruja Kobajašija (44) so obesili zaradi ugrabitve in umora osnovnošolke, Mašahira Kanagavija (29) zaradi serije nepovezanih umorov, ki jih je zagrešil leta 2008. 62-letni Keiko Kano pa je bil na smrt obsojen zaradi umora lastnika lokala v mestu Nagoja. Na tiskovni konferenci, ki je sledila usmrtitvi navedenih, je japonski pravosodni minister Sadakazu Tanigaki pojasnil, zakaj je podpisal izvršitev smrtnih kazni, poroča Deutsche Welle. "Okrutni zločini" "V vseh naštetih primerih je šlo za okrutne zločine, ki so zaradi sebičnih razlogov uničili človeška življenja," je svojo odločitev obrazložil Tanigaki. Medtem pa je več politikov iz različnih strank na vlado naslovilo protestno noto, v kateri pišejo, da pravosodno ministrstvo o usmrtitvah ni podalo dovolj informacij in da obenem zavira razpravo o smrtni kazni, ki se ji odpovedujejo v vedno več državah. Pismo so v lokalnih medijih, ki so se posvetili predvsem okrutni naravi zločinov, komajda omenili. "Mislim, da so naredili pravo stvar, saj so ti ljudje jemali življenja, smrtna kazen pa je del zakonodaje na Japonskem," svoj pogled na usmrtitve podaja Kanako Hosomura, gospodinja iz severnega Tokia. "Tudi sama sem mati in ko preberem, kaj so naredili tisti deklici, postanem zelo jezna. Če bi bila mati tiste deklice, bi si tudi sama želela, da ga usmrtijo."

Tudi sicer podpora smrtni kazni na Japonskem ostaja vztrajno visoka. Po zadnjih javnomnenjskih anketah namreč več kot 80 odstotkov vprašanih podpira usmrtitve zločincev, ki so zakrivili še posebej okrutne zločine. Tom Gill, profesor antropologije na univerzi Meidži Gakuin pojasnjuje, da ideja smrtne kazni Japoncev ne vznemirja in da tam velja splošno prepričanje, da si jo nekateri zločinci zaslužijo.

Svetost človeškega življenja "Smrtna kazen je bila v zgodovini Japonske že večkrat odpravljena in nato spet uvedena. Vendar se zdi, da ideja svetosti človeškega življenja ne igra pretirane vloge, še posebej za tiste, ki so drugemu vzeli življenje," razlaga profesor Gill. Hkrati s tem v japonski družbi obstaja težnja po izločitvi posameznika, ki je zagrešil nekaj sramotnega. Kljub široki podpori, ki jo smrtna kazen uživa med Japonci, obstajajo tudi skupine borcev za človekove pravice, ki si prizadevajo, da to vprašanje ohranjajo na političnem dnevnem redu.

Sonoko Kavakami iz japonske podružnice Amnesty International poudarja, da so od japonske vlade zahtevali, naj uvede moratorij na izvrševanje usmrtitev in sproži široko nacionalno razpravo ter zagotovi več informacij o izvršbah smrtne kazni. Ob tem zahtevajo tudi temeljit pregled japonskega sodstva in pojasnitve, zakaj so v zadnjem času odkrili toliko po krivem obdolženih posameznikov. Na Japonskem policija od osumljencev pogosto dobi priznanje o zakrivljenem zločinu, pred kratkim pa se je izkazalo, da v veliko primerih zločine priznajo nedolžni ljudje. Razlogi so najbrž tudi v tem, da lahko policija osumljenca brez pravnega zastopnika zaslišuje tudi do 23 dni. Borci za človekove pravice opozarjajo tudi na problematično vlogo medijev, ki močno poudarjajo okrutne zločine in simpatijo do družin žrtev ter posledično opravičujejo smrtno kazen.

Javnost ne pozna podrobnosti "Mislim, da japonska javnost v resnici ne pozna podrobnosti tega, kako se izvajajo smrtne kazni, saj o tem ni pravzaprav nikakršne razprave. Večina Japoncev se najbrž prav tako ne zaveda, da je 70 odstotkov držav že odpravilo smrtno kazen in da jo je v svoji resoluciji obsodila tudi Organizacija združenih narodov," še pojasnjuje Kavakami. Na zadnje usmrtitve se je ostro odzvala tudi Evropska unija, ki je prek svojega odposlanca na Japonskem, Hansa Dietmarja Schweisguta, usmrtitve obsodila. "Močno obžalujem usmrtitve treh zapornikov. EU nasprotuje smrtni kazni v vseh primerih in se v vsakršnih okoliščinah dosledno bori za njeno univerzalno odpravo," je pojasnil Schweisgut.

Vendar ob dejstvu, da japonska vlada uživa visoko podporo in da javnost za odpravo smrtne kazni kaže le malo zanimanja, širša razprava o tem vprašanju za zdaj ostaja še zelo oddaljena, še poroča DW.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin