Torek, 1. 7. 2008, 8.44
8 let, 7 mesecev
40. obletnica Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja
Pogodba je v tem času zajezila širjenje jedrskega orožja, manj uspešna pa je bila pri razoroževanju. Po mnenju strokovnjakov je sedaj skrajni čas za njeno revizijo. NPT, ki je bil osnovan v času hladne vojne, v veljavo pa je stopil 5. marca 1970, je najbolj univerzalna pogodba o nadzoru orožja, ki je v veljavi. Po navedbah Združenih narodov jo je doslej podpisalo 191 držav. Med njimi je tudi Slovenija.
Cilj NPT je ustaviti jedrsko oboroževalno tekmo in doseči jedrsko razorožitev. Vendar pa v pogodbi ni določen točen datum za razorožitev, kar velja za glavno težavo. Države drugim državam prav tako ne smejo posredovati tehnologije.
Pet držav - Rusija, Velika Britanija, Francija, Kitajska in ZDA -, ki so jedrsko orožje preizkusile pred oblikovanjem NPT, so bile označene kot države z jedrskim orožjem in obvezane k prizadevanju za "učinkovite ukrepe" v smeri jedrskega razoroževanja. Ostale države so bile označene kot države brez jedrskega orožja, za katere pa velja popolna prepoved pridobivanja jedrskega orožja.
Brez sankcij za kršitelje
Ena izmed glavnih pomanjkljivosti NPT je verjetno omejena moč za njeno uveljavljanje. Pregledi, ki jih v državah izvaja Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA), so prostovoljni, države pa v veliki meri nadzorujejo gibanje inšpektorjev. Prav tako ni sankcij za kršitev pogodbe, razen poročanja IAEA Varnostnemu svetu ZN.
NPT je po besedah izvršnega direktorja Združenja za nadzor orožja v Washingtonu Daryla Kimballa namreč ustvarila svet držav z in brez jedrskega orožja, ki ne more vztrajati neomejeno dolgo. "Jedrsko orožje je nevarno ne glede na to, kdo ga poseduje," je še dejal Kimball.