"Zveza komunistov je bila v procese demokratizacije deloma prisiljena"

Po predstavitvi je Lusa dejal, da je bila Zveza komunistov Slovenije (ZKS) v osemdesetih v dopuščanje procesov demokratizacije družbe deloma prisiljena zaradi razmer."Po drugi strani pa se je proces dogajal v okviru partijskih struktur," je poudaril. "Najbolj popoln prikaz dogajanja v osemdesetih letih" V uvodu predstavitve knjige La Dissoluzione del Potere - Il partito comunista sloveno ed il processo di democratizzazione della repubblica (Razkroj oblasti - Zveza komunistov Slovenije in demokratizacije republike) je zgodovinar Jože Pirjevec zatrdil, da je Luseva knjiga "najbolj popoln prikaz dogajanja v osemdesetih letih".

Po Pirjevčevih besedah je sramota, da knjiga po enem letu in pol še ni prevedena v slovenščino. Ob tem je poudaril, da je Lusa prikazal vso bogastvo intelektualnega življenja, "trenja znotraj komunistične partije in spreminjanje partije, ki začenja razumevati, da je treba sestopiti z oblasti". Zgodovinar Zdenko Čepič pa je v pogovoru ob predstavitvi knjige dejal, da je Lusevo delo "antinovorevijaško zgodovinopisje".

"Oblast je financirala Novo revijo" Lusa je na predstavitvi dejal, da je v slovenskem zgodovinopisju prevladalo spoznanje, da se je vse začelo s 57. številko Nove revije v začetku leta 1987. Pri tem je izpostavil, da je Nova revija nastajala v okviru sistema socialističnega samoupravljanje in da ni bila ilegalna. "Oblast je financirala Novo revijo," je dodal. Po njegovih besedah je slovenska oblast v osemdesetih letih prejšnjega stoletja zaradi trenj na relaciji do Beograda začela zahtevati spoštovanje zakonov, saj so s tem hoteli preprečiti uresničitev teženj Beograda po centralizaciji, ki je bila, tako Lusa, največja grožnja za ohranjanje slovenske samostojnosti v Jugoslaviji.

S tem, ko je začela zagovarjati spoštovanje zakonov, pa je morala enako narediti tudi v Sloveniji, ko je nastala Nova revija, je pojasnil Lusa. Ob tem je dodal, da je slovenska oblast po končanem procesu proti četverici JBTZ (Janez Janša -Ivan Borštner - David Tasič - Franci Zavrl) na vojaškem sodišču dala Janšo zapreti zato, "ker je bilo potrebno spoštovati zakone". Politično bi bilo za ZKS bolj ugodno, če tega ne bi storila, je zatrdil. Kot je tudi dejal Lusa, ni državotvoren zgodovinar in nima pretenzij, da je njegova interpretacija edina in pravilna. Pojasnil je, da imajo lahko drugi zgodovinarji drugačno interpretacijo dokumentov, ki jih je sam pregledal in preučil v arhivih.

"Ideologi demokratizacije so bili večkrat tudi sami člani partije" Po predstavitvi knjige je na novinarsko vprašanje, ali je ZKS dopustila procese demokratizacije zaradi lastnega razmisleka ali je bila v to prisiljena iz taktičnih razlogov zaradi gospodarske krize in trenj z Beogradom, je Lusa odgovoril, da je odgovor večplasten. "Po eni strani so bili prisiljeni s strani razmer, ki so se dogajale," je poudaril, a dodal, da se je po drugi strani proces dogajal v okviru partijskih struktur. "Ideologi demokratizacije so bili večkrat tudi sami člani partije," je izpostavil. Po Lusevih besedah proces demokratizacije ni bil načrten. "Če bi 4. maja 1980, ko je umrl Josip Broz - Tito in smo ga imeli na Trgu revolucije, današnjem Trgu republike, in je cela Slovenija jokala, nekdo rekel, da bomo 11 let pozneje Slovenija s tega trga razglasila svojo neodvisnost, bi ga imeli za norca," je poudaril.

Pojasnil je, da so bile v jugoslovansko ustavo iz leta 1974, ki je bila napisana s strani vodilnega slovenskega komunista Edvarda Kardelja, vključene vse varovalke za slovensko avtonomijo v sklopu Jugoslavije. Dodal je, da je bila ta ustava pomemben faktor v procesu osamosvajanja Slovenije. "Ne bi pa si upal trditi, da je Kardelj razmišljal o morebitni slovenski samostojnosti, ampak je razmišljal, kako bi preprečil pojav srbske hegemonije v Jugoslaviji," je poudaril.

"Popita so imeli v začetku osemdesetih let za slovenskega nacionalista" Na vprašanje, ali je bil Milan Kučan, ki je leta 1986 na čelu ZKS zamenjala Franceta Popita, bolj naklonjen kompromisu z Beogradom, ki je želel spremeniti ustavo iz leta 1974 v smeri centralizma, saj je slovenska oblast leta 1988 privolila v spremembo ustave, je Lusa odvrnil, da so Popita "v začetku osemdesetih let imeli za slovenskega nacionalista". Ob tem je dodal, da ne smemo enačiti procesa demokratizacije in procesa slovenskega osamosvajanja, saj nista povezana. "V partiji in upal bi se reči v slovenski družbi nasploh je resno razmišljanje o osamosvajanju dobilo večinsko podporo po napovedanem mitingu resnice v Ljubljani in v trenutku ekonomske blokade," je še dejal Lusa. Predstavitev knjige je pripravila Liberalna akademija v knjigarni Konzorcij.