"Znanost mora priznavati svoje meje, vera pa molčati, kjer nima česa govoriti"

Predavanja so bila razdeljena v različne vsebinske sklope. Vsebine so bile v petek dopoldne bliže dijakom, ki so se predavanj domačih in tujih strokovnjakov in tudi nekdanjih dijakov Škofijske klasične gimnazije (ŠKG) udeležili v velikem številu.

V uvodnem predavanju je predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Jože Trontelj izpostavil nevarnosti, ki jih lahko prinaša razvoj znanosti. Pri tem je opozoril na relativizacije, ki jim je zadnje čase podvrženo dostojanstvo človeškega bitja: "Dostojanstvo človeškega bitja je temeljna, univerzalna sprejeta podlaga človekovih pravic. Tako ni presenetljivo, da so ga med vsemi etičnimi načeli kot glavnega napadli tako imenovani praktični ali utilitarni etiki, ki skušajo kot vodilno merilo v moralni presoji uvesti načelo koristnosti."

Vera in znanost Pogovorni večer prvega dne pa je bil namenjen obravnavi odnosa med vero in znanostjo. Predavatelji so bili ljubljanski nadškof Anton Stres, kemik in direktor Slovenske znanstvene fundacije Edvard Kobal, fizik Franc Cvelbar in profesor moralne teologije na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in direktor Zavoda A. M. Slomška Ivan Štuhec.

Kobal je izpostavil, da žal ni samoumevno, da bi v družbi prepoznavali potrebo po oblikovanju odnosa do vseh treh segmentov človeškega duha: vere, znanosti in tudi umetnosti. Izpostavil je, da se zaveda, "da izenačevanje in pritrjevanje, da obstoji tesna povezanost med iskanjem življenjskega smisla in religijo, med iskanjem resnice in znanosti ter med lepoto in umetnostjo ni samoumevno." Izpostavil pa je, da mora mlad človek izoblikovati tak odnos do vseh treh, da tudi, če se bo v življenju bolj ukvarjal z enim, drugega ne bo zaničeval.

Stres: Velik del teologije je popravljanje nesporazumov Vsi sogovorniki so se strinjali, da znanost verjetno ne bo nikoli mogla dati odgovorov na vprašanja smisla in da mora priznavati svoje meje. Kot se je izrazil gospod Stres: "Znanost naj bo znanost in vera naj bo vera." Kje pa lahko sodelujeta? Stres je poudaril nujnost tega, da vera molči, kjer nima česa govoriti. Dejal je, da je velik del teologije popravljanje nesporazumov, ki jih je sama ustvarila. In pojmovna jasnost lahko prispeva zares veliko k temu, da do nesporazumov ne prihaja.

Znanstvenikom pa je svetoval ponižnost, da ne bi prestopali okvirov pristojnosti znanosti. "Vera in znanost se nanašata na dve področji, ki se ne pokrivata. Bog je onstran sveta pojavov in je od stvari drugače drugačen, kakor so stvari drugačne med seboj," je dejal Stres.

Vera in umetnost Tudi profesor Branko Kuln se je v sobotnem predavanju dotaknil tega področja in dejal, da znanstveniki, ki začnejo razglabljati o Bogu in znanstveni nevzdržnosti premise njegovega obstoja, v svojem početju stopajo iz okvirov znanosti na polje filozofije, kjer so seveda zelo dobrodošli, toda ob tem ne delujejo več po svoji znanstveni metodi.

Simpozij se je v soboto zvečer sklenil s pogovornim večerom na temo vere in umetnosti. "Celovit sklep simpozija pa bi lahko bila misel, da je za človeka nujno, da si izoblikuje odnos do vseh stvarnosti, ki ga obdajajo, in da je prav vera tisti segment, ki mu omogoča stvarnost najbolj popolnoma dojeti v celoti. Zato pa mora drugim segmentom priznavati legitimiteto pri obravnavi svojih specifičnih predmetov in njihova spoznanja upoštevati in spoštovati," so sporočili iz Zavoda sv. Stanislava za Planet Siol.net.

Znanstveniki ne smejo prestopiti robov "Znanosti, ki se po svoji metodi omejujejo na določene specifične probleme, pa svojih robov ne smejo prestopati. Umetnost mora v sebi vedno puščati prostor za tisto, kar človeka presega, odpirati ga mora navzven. Tudi če je materialistično ateističen kot Camus, še vedno lahko dojema in občuti neko transcendenco, pa je v svojem prispevku zapisal gospod Alojz Rebula. Tudi če zaradi velikih razlik pravi dialog ni možen, mora tako nujno ostajati možno vsaj sobivanje prežeto s spoštovanjem in priznavanjem vrednosti drug drugemu," so še dodali v Zavodu.

Po dveh dnevih predavanj se je simpozij sklenil s slavnostnim koncertom vseh zborov delujočih v Zavodu v nedeljo, v Cankarjevem domu.