Židan visoko naravno ohranjenost označil za razvojno priložnost

Ob tem je dejal, da mora Slovenija tudi v prihodnje visoko stopnjo ohranjenosti narave razumeti kot temeljni kamen, edinstveno priložnost in potencial svojega bodočega razvoja.

Parki ambasadorji ohranjanja narave Minister Židan je po srečanju v Adlešičih poudaril, da so naravni parki ambasadorji ohranjanja narave, zato je zlasti pomembno ozaveščanje javnosti o njihovi vlogi.

Kot je dodal, bodo lahko le skupaj v slovenski družbi kot tudi na regionalni in mednarodni ravni zvišali zavedanje, da je ohranjena biotska raznovrstnost predvsem prednost, temelj zdravja, pridelave zdrave hrane, zagotavljanje pitne vode, čistega zraka in naravnega ravnovesja.

Letošnji evropski dan parkov obeležujejo pod geslom Moj park - moja strast - moja zgodba, z njim pa poudarjajo povezavo med obiskovalci, prebivalci parkov in parki, je nadaljeval.

Izjemna biotska raznovrstnost Slovenije Sicer so naravni parki za Slovenijo posebej pomembni, ker ta slovi po svoji biotski raznovrstnosti, ki se med drugim kaže tudi v podatku, da habitati Nature 2000 v Sloveniji obsegajo dobrih 37 odstotkov njene površine. Takšno biotsko bogastvo ima poleg Slovenije morda le še Hrvaška, je ocenil.

Minister je še pojasnil, da se je na srečanju s predstojniki naravnih parkov s temi dogovoril o načinu financiranja njihove dejavnosti, hkrati pa je sprejel njihovo pobudo, da jim država pomaga pri pridobivanju evropskih sredstev.

Danes so se pogovarjali še o operativnih zadevah, med drugim pa so se dogovorili, da bodo slovenski naravni parki sodelovali pri predstavitvi pristojnega ministrstva na pomurskem sejmu Agra in da bodo program dela parkov za prihodnje leto pripravili že v letošnji jeseni, je še povedal Židan.

Evropa z največ zavarovanimi območji na svetu Po podatkih ministrstva za kmetijstvo in okolje evropski dan parkov obeležujejo od leta 1999, pobudo zanj pa je dala evropska organizacija Europarc, ki združuje 430 naravnih parkov in drugih ustanov iz 35 držav. Sicer je Evropa celina z največ zavarovanimi območji na svetu.

Ta pomenijo tradicionalen ukrep varstva naravnih vrednot, ohranjanja biotske raznovrstnosti ter varstva krajinske pestrosti, hkrati pa lahko pripomorejo k socialno-ekonomskemu razvoju regij. Pomembno lahko prispevajo tudi k nacionalnemu in lokalnemu gospodarskemu razvoju, učinkovitejšemu uresničevanju drugih varstvenih interesov, večjemu črpanju evropskih sredstev in mednarodni promociji Slovenije.

Številni razvojni izzivi ob novi finančni perspektivi Tudi nova finančna perspektiva od prihodnjega do leta 2020 prinaša parkom številne razvojne izzive, predvsem v okviru možnosti večjega vključevanje v nove operativne programe razvoja podeželja in regionalnega razvoja, s čimer bi si slovenski krajinski parki lahko zagotovili denar za svoje učinkovito upravljanje.

Po podatkih Agencije za okolje je v Sloveniji zavarovanih dobrih 250.000 hektarjev oz. skoraj 13 odstotkov njene površine. Država ima en narodni park, tri regijske in 44 krajinskih parkov, en strogi naravni in 54 naravnih rezervatov ter skoraj 1300 naravnih spomenikov.