Ponedeljek, 11. 2. 2019, 13.37
5 let, 9 mesecev
Pahor je obisk predsednika makedonskega parlamenta označil za posebnega
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,04
Predsednik republike Borut Pahor je sprejel predsednika makedonskega parlamenta Talata Xhaferija ter njegov obisk označil za posebnega, zlasti zaradi političnega konteksta ratifikacije sporazuma med Grčijo in Makedonijo. Podpis sporazuma in ustavne spremembe so pomemben znak za perspektivo regije in EU, je dejal Pahor.
Pahor je Xhaferiju in grški strani iskreno čestital za pogum pri reševanju problematike imena Makedonije. Poudaril je, da si je tudi Slovenija dolgo prizadevala, da bi državi našli rešitev tako na dvostranski ravni z oblastmi v Skopju in Atenah, kot v okviru pobude Brdo - Brioni in v okviru Evropske unije, so sporočili z urada predsednika.
Sporazum, ki vrača dragoceno upanje
Po oceni predsednika Pahorja sporazum vrača dragoceno upanje, da je mogoče s političnim pogumom, medsebojnim zaupanjem in spoštovanjem in z vztrajnim dialogom rešiti še tako težka vprašanja, ki bremenijo države Jugovzhodne Evrope. Ob tem je dodal, da je dogovor izjemno pomemben tudi v luči mirnega reševanja sporov, ki pripelje do stabilnosti, varnosti in blaginje ljudi.
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je sprejel predsednika Sobranja Republike Makedonije mag. Talata Xhaferija, ki se mudi na uradnem obisku v Sloveniji. pic.twitter.com/Zg6Eldxf8c
— Borut Pahor (@BorutPahor) February 11, 2019
Xhaferiju je Pahor tudi čestital za podpis pristopnega protokola zveze Nato in poudaril, da ga bo Slovenija že v torek ratificirala. Ob tem je izpostavil, da je to pomemben faktor zagotavljanja varnosti, stabilnosti in blaginje celotne regije ter širše.
Slovenija je pripravljena pomagati
Predsednik republike je dodal, da je vesel sogovornikove ocene, da je Makedonija privržena reformam, in izrazil pripravljenost pomagati pri implementaciji, če in v kolikor bo država menila, da lahko Slovenija pri tem pomaga. Po mnenju Pahorja sta ključnega pomena strpen politični dialog in spoštovanje vladavine prava.
Židan pozdravil napredek Makedonije
V okviru uradnega obiska se je Xhaferi danes sestal z več slovenskimi politiki, med drugim s predsednikom DZ Dejanom Židanom, premierjem Marjanom Šarcem ter zunanjim ministrom Mirom Cerarjem. Židan je po pogovoru s Xhaferijem izrazil veselje, da je Makedonija naredila korake, ki omogočajo, da bo državni zbor razpravljal o ratifikaciji pristopnega protokola k Natu.
Židan je ocenil, da smo priča zgodovinskemu dogajanju, saj je danes na obisku predsednik sobranja Republike Makedonije, "jutri pa že sprejemamo ratifikacijo protokola med Natom in Republiko Severna Makedonija," torej imamo enkratno priložnost, da smo priča spreminjanju imena države.
Xhaferi je namreč na vprašanje glede tega, kdaj bo stopil v veljavo makedonsko-grški prespanski sporazum, s katerim bo Makedonija uradno spremenila ime v Severno Makedonijo, dejal, da je formalno mogoče reči, da sporazum v veljavo vstopa danes, saj vsebinsko določa, da velja z ratifikacijo pristopnega protokola Severne Makedonije k Natu v grškem parlamentu, kar se je sicer zgodilo v petek.
Postopkovno pa prespanski sporazumu določa, da mora Makedonija po ratifikaciji pristopnega protokola v grškem parlamentu Združene narode obvestiti o spremembi imena. Vse članice ZN morajo nato po svoji nacionalni zakonodaji sprejeti postopke za uporabo novega imena Makedonije.
"Protokol omogoča dodatno povečanje varnosti v regiji Zahodnega Balkana"
Židan je omenjeni pristopni protokol označil kot pomembnega tako za Makedonijo kot širšo regijo, saj "omogoča dodatno povečanje varnosti v regiji Zahodnega Balkana". "V Sloveniji verjamemo, da proces, ki sta ga Makedonija in Grčija pričeli, vliva upanje tudi za širšo regijo, kjer je preveč prepirov, kjer je preveč različnih stališč," je dejal glede rešitve spora o imenu Makedonije med Skopjem in Atenami z lansko sklenitvijo prespanskega sporazuma, ki je omogočil tudi začetek postopka ratifikacije pristopnega protokola Makedonije k Natu. Ta uspešen proces po njegovem mnenju zbuja upanje, da države lahko živijo v slogi.
Kot zanimivo je označil dejstvo, da za danes in v torek dogovorjeni obisk predsednika sobranja v Sloveniji sovpada ravno s postopkom ratifikacije omenjenega protokola v DZ, saj je bil datum obiska določen prej, potem ko sta se zanj dogovorila ob Židanovem obisku v Skopju septembra lani, ki je bil tudi njegov prvi obisk v tujini na položaju predsednika DZ.
Danes popoldne je tako odbor DZ za zunanjo politiko razpravljal o predlogu zakona o ratifikaciji protokola, pred tem pa je na podlagi zahteve poslancev strank koalicije ter SDS in NSi potekal kolegij predsednika DZ. Na njem so za torek sklicali izredno sejo DZ, na kateri bo Slovenija po Grčiji kot druga članica zveze Nato glasovala o ratifikaciji protokola. Po seji bo poslance nagovoril tudi Xhaferi.
Xhaferi pričakuje, da bo Makedonija z novim imenom kmalu postala 30. članica Nata
Xhaferi je izrazil pričakovanje, da bo Makedonija konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta z novim imenom postala 30. članica Nata. Minuli teden je že dobila status opazovalke brez pravice glasovanja, postopek ratifikacije pristopnega protokola v 29. državah članicah Nata pa se je začel. Prepričan je, "da je dejstvo, da nam Slovenija stoji ob strani, močno zagotovilo, da se bomo tudi mi kot država, pa tudi celotna regija Zahodnega Balkana, razvijali v pravo smer, ki bo našim državljanom prinesla mir, stabilnost, napredek in blaginjo".
Židan je izpostavil dejstvo, da Slovenija podpira tudi približevanje Makedonije EU in izrazil pričakovanje, da bo Evropska unija že v prvi polovici leta sporočila datum začetka pristopnih pogajanj Makedonije z EU in s tem "pomagala dodatno stabilizirati regijo Zahodni Balkan". Meni, da je dolžnost EU, da junija izpolni svoj del pričakovanj in določi datum za začetek prisotnih pogajanj Makedonije z EU.
V Sloveniji študira 800 makedonskih študentov
Izpostavil je tradicionalno dobre politične odnose med državama, pa tudi gospodarska trgovinska menjava se povečuje in se približuje 300 milijonom na leto, ob tem da se zavedajo, da obstajajo možnosti za njeno okrepitev. Obisk Xhaferija razume kot dodatno pospeševanje političnega in gospodarskega sodelovanja med državama. Ob sodelovanju na drugih področjih je spomnil, da v Sloveniji pod enakimi pogoji kot slovenski študenti študira tudi 800 makedonskih študentov.
Xhaferi je na skupni novinarski konferenci dejal, da mu je v veselje, da "je lahko med izpričanimi prijatelji, ki močno in brez zadržkov podpirajo naše evroatlantske težnje". V pogovoru z Židanom sta se po njegovih besedah strinjala, da so regionalne pobude, kot sta proces Brdo - Brioni in Proces sodelovanja v Jugovzhodni Evropi, dobra modela za premagovanje sovraštva iz preteklosti med državami, pa tudi dobra osnova za regionalno sodelovanje.
S Xhaferijem danes tudi Pahor, Šarec in Cerar
Prepričan je, da je Zahodni Balkan pripravljen postati del evroatlantskih povezav. Izpostavil je, da sta sedanja makedonska vlada in parlamentarna večina trdo delali za premagovanje sporov, rezultat tega dela pa je podpis pogodbe o prijateljstvu z Bolgarijo in prespanski sporazum z Grčijo. Intenzivno si prizadevajo tudi za izpolnjevanje pogojev za približevanje EU in Natu, je dejal.
V okviru uradnega obiska bodo makedonskega gosta danes ločeno sprejeli še predsednik republike Borut Pahor, premier Marjan Šarec ter zunanji minister Miro Cerar. Še pred popoldansko sejo OZP pa se bo v DZ srečal s skupno delegacijo parlamentarnih odborov za zunanjo politiko, zadeve EU, obrambo ter skupine prijateljstva z Makedonijo.
