Združena levica še ne razkriva, ali bo podprla Mira Cerarja za mandatarja

Ne mi ne stranka Mira Cerarja, torej novi ljudje v politiki, ne vemo, kaj sta obljubljali zadnji dve vladi glede vprašanja privatizacije, zato smo najverjetnejšemu mandatarju predlagali sklic izredne seje državnega zbora, na katerem bi se odprla debata na to temo, je v izjavi za javnost uvodoma povedal Franc Trček iz Združene levice (ZL).

Problematični sta predvsem privatizaciji Telekoma Slovenije in Aerodroma Ljubljana, ki že potekata, je pojasnil Luka Mesec. Zato so na današnjem sestanku želeli preveriti, ali bo SMC podprla njihov predlog, da se glede teh vprašanj skliče seja državnega zbora, kjer naj bi se soočili argumenti in bi se poslanci seznanili, v kakšni fazi je privatizacija.

"O tem javnost nič ne ve, celo zaposleni ne, saj se vse dogaja za zaprtimi vrati," je poudaril Mesec.

Mesec: Prodaja se dobičkonosno podjetje, ki dela v družbeno dobro in je eden največjih zaposlovalcev Sprašuje se, kakšne obljube so podali kupci pri Aerodromu, "saj se sploh ne ve, po kakšnem kriteriju je bil izbran nemški Fraport, čeprav so ponudbe oddali štirje zainteresirani kupci", poleg tega naj se javnosti predstavi, kaj privatizacija teh državnih podjetij sploh pomeni.

"Privatizacija Telekoma pomeni, da država prodaja podjetje, ki je imelo lani 52 milijonov evrov dobička, ki ga je vplačalo v državni proračun. Prodajamo podjetje, ki je primerljivo s hrvaškim Telekomom, ki je bilo prodano nemškemu telekomu. Naše podjetje ima 40 odstotkov več zaposlenih zaradi odpuščanj, ki so se tam dogajala. To lahko pričakujemo tudi pri nas," je v izjavi za javnost povedal Mesec.

Opozarja še, da je hrvaški Telekom bistveno manj infrastrukturno razvit, ker se o naložbah odloča na podlagi profita, medtem ko je slovenski Telekom potegnil široko pasovno omrežje skoraj v vsako vas. "Skratka, država prodaja podjetje, ki je dobičkonosno, ki dela v družbeno dobro in je eden največjih zaposlovalcev v državi," poudarja Mesec.

Kaj so ponujali preostali trije zainteresirani kupci Aerodroma Po drugi strani je Aerodrom Ljubljana, pravi Mesec, v zadnjih desetih letih kljub krizi vedno posloval z dobičkom.

"Dobiček je lani znašal pet milijonov evrov, poleg tega ima v lasti 30 hektarov zazidljivih površin, ogromno nepremičnin in akumuliranih dobičkov. S pomočjo teh in evropskih sredstev je nameraval zgraditi terminal v vrednosti 81 milijonov evrov. Zdaj to podjetje Slovenija prodaja nemškemu državnemu podjetju, in temu pravi privatizacija," pojasni Mesec in doda, da bi vse zgoraj našteto država prodala za 240 milijonov evrov.

Miro Cerar bo s predlogom ZL seznanil svet stranke, nato pa jim bodo posredovali svojo odločitev. Ali bo od te odločitve odvisna podpora ZL prihodnjemu mandatarju, je manj pomembno. Kot je povedal Trček, bo podpora odvisna od nove koalicijske pogodbe, pri tem pa poudaril, da Cerar podpore ZL v bistvu ne potrebuje.

"Gre za to, da debato premaknemo v parlament, da parlament ne bo več to, kar je bil zadnjih deset let, ko se strankarski šefi zmenijo, mi smo pa poslušni kužki, ki dvigujemo roke," poudarja Trček.