Zdravniki opozorili na posledice predlagane novele zakona o zdravstveni dejavnosti #video

Predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki predvideva razmejitev javnega in zasebnega zdravstva, na nekatere stroke, kot sta urgentna medicina ali infektologija, neposrednega vpliva ne bo imel. Če ga bodo sprejeli v obstoječi obliki, bo prizadel denimo dermatologijo, plastično kirurgijo, maksilofacialno in oralno kirurgijo ter verjetno tudi nekatere zobozdravstvene specializacije, kot je ortodontija, je na novinarski konferenci zdravniških organizacij opozoril David Vozlič s kliničnega oddelka za maksilofacialno in oralno kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana.

"Zasebno bodo delali storitve, ki so preproste, ki jih ljudje tudi potrebujejo, ampak bo trpela kompleksna oskrba tistih bolnikov, ki jo najbolj potrebujejo," je opozoril.

Pomanjkanje kadra v eni od strok vpliva na delo v drugih strokah

Zdravniki so na novinarski konferenci večkrat poudarili, da je medicina timsko delo. To pomeni, da pomanjkanje kadra v eni od strok vpliva tudi na delo specialistov v drugih strokah.

Predstojnica dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana Tanja Planinšek Ručigaj je opozorila, da bi ob sprejetju predloga zakona kliniko zapustila približno tretjina dermatovenerologov, kar bo podaljšalo čakalne dobe.

Več zdravnikov je ob tem tudi javno povedalo, da ob rednem delu občasno delajo v zasebnem sektorju. Vodja centra za nosečnice Bolnišnice za ženske bolezni in porodništvo Postojna Nataša Tul Mandič je pojasnila, da je zadnjih šest let v javnem sektorju zaposlena 80-odstotno, preostalih 20-odstotkov pa predstavlja delo, ki ga opravi kot samostojna podjetnica.

Po njenih besedah zdravniki nekaterih zdravstvenih storitev v javnem sektorju ne morejo opraviti, denimo izdajati drugih mnenj. Nosečnice si včasih želijo dodatne preiskave, ki jih javna zdravstvena zavarovalnica ne krije, je dodala. "Če bi popolnoma prekinila delo v zasebni ambulanti, zagotovo ne bi mogle do mene priti vse tiste ženske, ki si to želijo, imela bi še večji naval v javnem sistemu," je opozorila.

Samo Zver o delu pri koncesionarju: Tam uživam kot zdravnik

Predstojnik kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana Samo Zver je povedal, da vsakih 14 dni dela pri koncesionarju, kjer je na voljo za druga mnenja in bolnikom iz tujine. "Tam uživam kot zdravnik, ker imam čas se pogovoriti s pacienti, kot je to prav," je dejal in ob tem poudaril, da absolutno podpira javno zdravstvo.

Zdravnik Samo Zver vsakih 14 dni dela pri koncesionarju. Foto: STA , Dekan ljubljanske medicinske fakultete Igor Švab pa je opozoril, da predlog zakona v ničemer ne bi izboljšal položaja zdravnikov, ki delajo v akademskem okolju. "Skrbi nas, kaj se bo zgodilo, če se bo veliko naših kolegov, vrhunskih strokovnjakov, odločilo za delo v zasebništvu in ne bodo več na voljo za pouk," je povedal.

Ministrstvo za zdravje je 16. septembra v javno razpravo poslalo predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, katere cilj je regulacija javne in zasebne zdravstvene mreže. Predlog med drugim omejuje delo pri zasebnih izvajalcih in spodbuja dodatno delo v zdravstvenem zavodu, kjer je zdravstveni delavec zaposlen. Predlog bo v javni razpravi do 16. oktobra.

Ministrstvo: Odprti smo za vse predloge

Z ministrstva za zdravje so danes sporočili, da je javna razprava namenjena temu, da vsi deležniki podajo pripombe, mnenja in predloge. "Odprti smo za vse predloge in izboljšave, saj želimo pripraviti čim bolj kakovosten zakon, vendar ne bomo odstopali od tega, da ohranimo javno zdravstvo dostopno, kakovostno in brez doplačil za vse prebivalce in prebivalke. Vse v javni obravnavi prejete pripombe bomo skrbno preučili in smiselno vključili v osnutek novele, ki jo bomo nato posredovali v nadaljnji postopek," so napovedali.

Beović: Anomalije bodo v določeni meri vedno prisotne, treba jih bo sankcionirati

Predstavniki koordinacije zdravniških organizacij so na današnji seji razpravljali o predlogu novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Menijo, da ne bo izboljšal javnega zdravstvenega sistema, temveč povzročil odhode zdravnikov v zasebni sektor. Pričakujejo, da bo predlog dopolnjen s številnimi komentarji, ki jih bodo podali v javni razpravi.

Predsednik Slovenskega zdravniškega društva Radko Komadina je v izjavi za medije po današnji seji dejal, da od novele pričakujejo povečanje izkoristka obstoječih kapacitet, torej da bo spodbudila zdravstvene delavce, da bi delali še več. Prepričan je, da večina zdravstvenih delavcev dela predano, pošteno in kakovostno, a da obstajajo posamezniki, ki kvarijo ugled.

Po njegovih besedah težave ustvarjajo organizacijske oblike izvajalcev zdravstvenih storitev, saj se morajo nekateri ravnati po zakonu o javnih zavodih, drugi pa po zakonu o gospodarskih družbah. Zato se sprašujejo, ali bo predlagana novela okrepila ali zadržala siromašenje javnega zdravstva. "Opozarjamo, da se s težkim kladivom ne smemo lotevati popravila porcelana," je bil slikovit.

Predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović je poudarila, da ni jasno, iz kakšnih argumentov oziroma analiz, ki bi kazale, da bodo ravno te spremembe izboljšale zdravstveno varstvo v Sloveniji, izhaja predlog zakona. "Najbrž omejevanje dela samo po sebi ne more prinesti več storitev bolniku, ki storitve potrebuje," meni.

Pri spremembi zakona o zdravstveni dejavnosti po njenih besedah najbolj pogrešajo, da ne ureja upravljanja zdravstvenih zavodov. "Boljše upravljanje bi rešilo številne probleme, tudi kar se tiče izkoriščenosti kadra in nagrajevanja tistih, ki delajo več in bolje," je prepričana Beović. Meni, da se večina rešitev v predlogu zakona nanaša na preprečevanje anomalij, ki bodo v določeni meri vedno prisotne in jih bo treba sankcionirati.

Mnenja Janez Šušteršič: Še en žebelj v krsto zdravstvenega sistema

Novice V zbornici zdravstvene nege za uvedbo babiških ambulant

Novice Ministrstvo za zdravje bo predstavilo strategijo razvoja primarnega zdravstva

Novice Brecelj o novem zdravstvenem zakonu: "Tako več ne gre"

Novice Na Onkološkem inštitutu Ljubljana ponovno opozorili na prostorsko stisko