Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Četrtek,
2. 2. 2012,
17.02

Osveženo pred

9 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Četrtek, 2. 2. 2012, 17.02

9 let

"Zdravje ni privilegij, ampak disciplina in spoštovanje naravnih zakonitosti"

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Ica Krebar, z zeliščarstvom in makrobiotiko zmagovalka nad kožnim rakom, prisega na uravnoteženo prehrano v skladu z letnimi časi in makrobiotiko združuje s staro slovensko kuhinjo.

Kako bi laiku opisali makrobiotiko?

Kot vedo, ki človeka nauči, da se spet sreča z živo, čim bolj naravno hrano in jo uživa v ravnovesju. Naši predniki so to znali, lep primer uravnovešenega makrobiotičnega kosila so ajdovi žganci in kislo zelje.

Zeliščarstvo in makrobiotika sta se že pred dobrimi tremi desetletji izkazala za vašo rešilno bitko pri boju s kožnim rakom, kajne?

Pred dobrimi 30 leti sem zbolela in več zdravil kot sem uživala, slabše je bilo stanje. To me je v nekaj letih pripeljalo do diagnoze kožnega raka. Želeli so mi odrezati obe nogi, a na to nisem pristala in sem šla pravzaprav iz bolnišnice domov umret, potem pa se je začelo iskanje rešilnih bilk z zeliščarstvom in na koncu je prišla makrobiotika, ki mi je prinesla trajno obnovitev telesa.

Pravite, da vas je bolezen naučila, da zdravje izvira iz zdrave prehrane. Kakšna so načela zdrave prehrane v makrobiotiki?

Ko sem podrobneje spoznala načela mikrobiotike, sem jo združila s staro slovensko kuhinjo. Dokler ni bilo hladilnikov in zamrzovalnih skrinj, so zima, pomlad, poletje in jesen našim prednikom dajali ritem, ko jim je narava nudila sezonsko prehrano. Njihov način življenja je bil avtomatsko makrobiotika oziroma uravnovešena prehrana, usklajena s časom in prostorom, v katerem so živeli, kar pa se je danes porušilo. Tudi zase vem, da je bil to vzrok, da sem v tako rani mladosti izgubila zdravje. Do 15. leta sem živela z babico na kmetiji in uživala uravnoteženo prehrano, nato sem odšla od doma in se začela prehranjevati z gostinsko prehrano in v štirih letih se je moj sistem porušil, telo se je uprlo klasični prehrani, poleg tega sem še začela piti kavo in kaditi, spila sem tudi kakšen kozarec alkohola. Danes si lahko diagnozo postavim sama: v štirih letih se je moje telo tako zakisalo, ker je padlo iz ravnovesja, da se je začelo čistiti presežkov enostranske energije, ki sem jo vnašala v telo. Posledično je bilo stanje mojega telesa katastrofalno, rane po vsem telesu, roke, noge, vse mi je odgnilo, samo nohti mi niso nikoli odpadli. Vsako leto zdravljenja se je stanje samo še slabšalo, več kot sem zaužila zdravil, bolj jih je telo čistilo skozi kožo.

Sistem se vam je torej porušil zaradi drugačnega življenjskega ritma in prehrambnih navad. V takšnem položaju je danes pravzaprav večina ljudi, ki so prezaposleni, s skopo odmerjenim časom za prehranjevanje in pod nenehnim stresom. Kako v takšno življenje vnesti makrobiotiko?

Držati se moramo izreka, ki pravi, da zdravje ni privilegij nobenega človeka, ampak je disciplina in spoštovanje naravnih zakonitosti. Ni druge možnosti, kot da se zavemo, kakšno telo imamo, katera krvna skupina smo in kakšno delo opravljamo. Nekoga, ki fizično dela, bo "udarilo" precej pozneje kot tiste, ki so samo na relaciji med računalnikom, avtom in televizijo. V 30 letih sem se naučila, da je zdravje izjemno preprosta stvar, spoznati moraš svoj tempo in temu prilagoditi prehrano.

Kakšen pa je ob napornem dnevu vaš jedilnik?

Zame ni nobenega napornega dne, saj so vsi dnevi enaki! Sama sem mogla spoznati svojo krvno skupino, makrobiotika mi je prinesla globlje vedenje o usklajenosti in povezanosti notranjih organov, sistem prehranjevanja v skladu s štirimi letnimi časi je povzročil spremembo … Zame so zajtrk, kosilo, večerja, pravzaprav vsi obroki zadnjih 20 let, praktično enaki: eno od žit, pa naj bo riž, ajdova kaša, prosena kaša ali katero drugo, zraven pa zelenjava, ki jo imam pri roki, ali v obliko miso juhe ali dušena ali popražena, pa sojina omaka tamari in gomašijo, sezam s soljo. Popotne so predvsem sladice, ki jih delam iz prosene kaše, veliko uporabljam tudi rožičevo moko, saj imajo rožiči 52 odstotkov lastne sladkobe, kar je tisto, kar potrebujemo v zimskem času. Kot sem omenila, pozimi je čas za ajdove žgance in zelje, ampak jaz kot krvna skupina 0 zelje nadomestim s kislo repo. Delam pa si tudi frapeje iz kisle repe in še in še.

Kakšno vlogo imajo v makrobiotiki začimbe?

Začimbe razstrupljajo in uravnovešajo, predvsem pa so bile nekoč namenjene preprečevanju okužbe z virusi in paraziti. Včasih ni bilo kmetije brez vrta z žajbljem, pelinom, ki je najboljše protiparazitsko sredstvo, na travniku so nabirali tavžentrože, šentjanževke, v vsaki hiši je bila domača lekarna, gospodinje so imela kopico zelišč – lovor, majaron –, ki so bila pika na i pri razstrupljanju hrane. Znali so tudi shranjevati fižol v zračnem prostoru, danes pa je praktično vse zamrznjeno. Začimbe so kraljica kuhinje, včasih jim rečem kar angelska energija.

Katero živilo je v današnji prehrani najbolj zapostavljeno in katerega je občutno preveč?

Absolutno preveč je krompirja in kruha, manjkajo pa vsa žita, ki so avtohtona, slovenska, torej ajdova, ječmenova in prosena kaša, da riža sploh ne omenjam, saj ne raste v Sloveniji. Že res, da je tudi kruh narejen iz teh žit, ampak takoj, ko je moka zmleta, očiščena in rafinirana, ostane brez v maščobi topnega dela, ki telesu daje toploto in gorivo, zato postane enostransko živilo s preveč škroba, ki pri izgorevanju povzroča zakisanost in sluz v telesu. Če si namesto tega skuhamo ajdovo, ječmenovo ali proseno kašo, dobimo počasno izgorevanje ogljikovih hidratov in toploto v telesu. Naša žita pozimi kot bukova drva v peči grejejo naše telo, nasprotno pa južno sadje, ki raste v toplih krajih in je bogato z vodotopnimi vitamini in antioksidanti, ljudi ohladi. Predstavljajte si, da pozimi zbolimo, imunski sistem se nam je porušil, povečamo uživanje limon, pomaranč in drugega južnega sadja. Naše telo je še bolj podhlajeno, ima manj energije in posledično smo bolj izpostavljeni virusom in bakterijam. Pojavi se povišana temperatura, ker v telesu nastaja sluz, pri zdravniku dobimo antibiotik in smo naredili drugi najslabši korak, kajti kjer v telesu ubijemo bakterije, se naselijo glivice, ki pridejo samo v zakisano telo, in do kandide ni več daleč. Tudi odvečni kilogrami pri ljudeh so posledica zasluzenosti telesa, sploh pri otrocih, če pa pomislimo še na sladkarije in gazirane pijače …

Težave torej izvirajo iz treh belih strupov: belega sladkorja, bele soli in bele moke? Kaj makrobiotika predlaga kot njihov nadomestek?

Na prvem mestu je riž, ki je na najvišji kulturni ravni žit, hkrati pa je protiparazitsko sredstvo in čisti naše telo. Je izjemno kakovostno živilo, iz katerega lahko naredimo tudi puding, mleko, če kuhanemu rižu v sokovniku dodamo vodo in dateljne, dobimo izvrsten napitek. Sladkor je bil včasih omejen, njegov nadomestek je bilo suho sadje. Od druge svetovne vojne se je njegovo uživanje s treh, štirih kilogramov po osebi letno povečalo na 45 ali 50 kilogramov letno. Z njim se zasvojijo otroci, je predhodnik mamil, zaradi njega se v telo naseli kandida. Belo moko je industrija očistila samo zato, da ji je podaljšala rok uporabnosti in ji odstranila najboljše stvari, torej v maščobi topne vitamine, spet tiste, ki nas grejejo. Tudi pri soli je industrija prevarala človeka, saj je sol v splošni prodaji žlindra pri pridobivanju magnezijevega sulfata, kar je pravi strup za telo. Lovci nosijo sol v gozd živalim, mi pa se trudimo, da bi si hrano manj solili in zdravniki nam prepovedujejo njeno uživanje. A naravna, nerafinirana morska sol je nujno potrebna, ker hladi naše črevesje, kajti če je to pretoplo in se ne more razstrupiti, se pregreje ščitnica, posledično se poruši ves sistem v telesu in hormoni podivjajo.

Kaj je poleg zdrave prehrane pomembno za ohranjanje ravnovesja?

Tisto, kar je danes najtežje – živeti preprosto!

Ne spreglejte