Potem ko je informacijska pooblaščenka v začetku maja zavrnila pritožbo SiOL-a za dostop do celotnega magnetograma sestanka pri Pahorju, je vlada zavrnila novo zahtevo, tokrat novinarja Dnevnika.
Novinar Rok Praprotnik je 11. aprila v zahtevi za dostop do celotnega magnetograma sestanka predsednika vlade Boruta Pahorja z generalno državno tožilko Barbaro Brezigar, višjo državno tožilko Branko Zobec Hrastar in ministrom za pravosodje Alešem Zalarjem uporabil nekoliko drugačno argumentacijo in pot kot SiOL.
SiOL-ova in Dnevnikova argumentacija za javnost magnetograma
V pritožbi, vloženi konec marca, smo med drugim zapisali, da so bile teme sestanka pri predsedniku vlade hude obtožbe med Zalarjem in Brezigarjevo, ki sta zatrjevala, da eden oziroma drugi krši ustavo in zakone. Šlo je za pomembno vprašanje spoštovanja delovanja pravne države, zato ima javnost pravico vedeti, kakšna mnenja so v pogovoru zagovarjali udeleženci sestanka.
Praprotnik pa se je v zahtevi skliceval na poročilo ministra Zalarja, tega je v začetku aprila sprejela tudi vlada, in sicer da je generalna državna tožilka v zadevi Baričevič z navodili podrejenim tožilcem ravnala protiustavno in nezakonito. Novinar Dnevnika je argumentiral, da je bil kot zaupen označen del pogovora pri Pahorju, v katerem so opisana ta ravnanja generalne tožilke.
Nedopustno označevanje tajnosti zaradi prikrivanja kaznivih dejanj
Praprotnik je zato zahteval razkritje celotnega magnetograma na podlagi zakona o tajnih podatkih, ki določa: "Podatek, ki mu je bila tajnost določena zato, da bi se prikrilo storjeno kaznivo dejanje, prekoračitev ali zloraba pooblastil ali prikrilo kakšno drugo nezakonito dejanje ali ravnanje, ni tajen."
Poleg tega se novinar sklicuje tudi na prevladujoč javni interes, ki dopušča, da se zaupni dokumenti objavijo, če je javni interes za razkritje dokumenta močnejši od javnega interesa za omejitev dostopa do podatka zaradi njegove tajnosti. Praprotnik je argumentiral, da so zatrjevana protiustavna in nezakonita ravnanja generalne državne tožilke nekaj, zaradi česar je informiranje javnosti brez dvoma v javnem interesu in ne gre samo za potešitev radovednosti javnosti. Novinar zato meni, da je oznaka zaupno na magnetogramu nezakonita.
Oznaka zaupno na magnetogramu ni bila upravičena
Da oznaka zaupno na magnetogramu ni upravičena, je v odločbi ugotovila tudi informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, čeprav je hkrati zavrnila pritožbo SiOL-a, da mora biti javen celoten magnetogram pogovora pri premieru Pahorju. Ugotovila je namreč drugo pravno podlago, po kateri magnetograma ne bi smeli objaviti v celoti. Gre za izjemo po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, ki omogoča zavrnitev dostopa do dokumenta, če se nanaša na kazenski pregon in bi razkritje lahko škodovalo njegovi izvedbi. Torej naj bi razkritje celotnega magnetograma škodovalo izvedbi predkazenskih postopkov, ki se nanašajo na zadevo Baričevič.
Dnevnik se bo pritožil Pirc Musarjevi
Podobno argumentacijo je ubrala tudi vlada. V zavrnitvi Praprotnikove zahteve je sledila navedbam vrhovnega državnega tožilstva, da morajo biti v zadevi Baričevič opravljena konkretna preiskovalna opravila in dejanja. Javnost teh podatkov bi po mnenju tožilstva škodovala izvedbi predkazenskega postopka.
Praprotnik se na zavrnilno odločbo vlade lahko pritoži informacijski pooblaščenki. Za SiOL je dejal, da bo to tudi storil.
2
