Trditev, da zavarovalniški lobiji preprečujejo spremembo zdajšnjega sistema zdravstvenega zavarovanja, ni resnična, pravijo ponudniki dopolnilnih zavarovanj.
Pred dnevi smo objavili prispevek o tem, da nekateri zagovorniki prenove sistema zdravstvenega zavarovanja predlagajo združitev obveznega in dopolnilnega zavarovanja pod eno streho, in kaj bi to prineslo.
Ker želimo predstaviti še drugo plat, smo za pojasnila o tem vprašanju prosili ponudnike dopolnilnega zavarovanja, Vzajemno, Zavarovalnico Triglav in Adriatic.
Dopolnilno zavarovanje smo uvedli zaradi ohranitve pravic
Kot so pojasnili v Vzajemni, je bil razlog za uvedbo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pred dvajsetimi leti želja po ohranitvi velikega obsega pravic, zato so se sredstva začela zbirati na solidaren način.
Pri obveznem zavarovanju je vzpostavljena solidarnost po dohodku, pri dopolnilnem pa med mladimi in starejšimi ter zdravimi in bolnimi. Če tega takrat ne bi storili tako, bi danes starejši in bolj bolni lahko plačevali bistveno več, pravijo.
Zdajšnji sistem nedvomno potrebuje spremembe
Da je zdajšnji sistem zdravstvenega zavarovanja potreben sprememb, se strinjajo vsi ponudniki.
Kot pravijo na Adriaticu, zavarovalnice že najmanj pet let opozarjajo, da je sistem financiranja zdravstvenega sistema potreben sprememb, kot neutemeljene pa zavračajo navedbe o tako imenovanih zavarovalniških lobijih, ki naj bi jih preprečevali.
V Vzajemni pravijo, da je trenutno dopolnilno zdravstveno zavarovanje "samopostrežna blagajna" za zdravstveni sistem. Rešitev bi bila po njihovem v aktivni vlogi zavarovalnic pri zakupu storitev, zdaj se namreč o obsegu in cenah storitev dogovarjajo ZZZS, ministrstvo za zdravje in izvajalci, tudi pri storitvah, ki jih v 90 odstotkih plačajo zavarovalnice.
V imenu zavarovancev in njihovega denarja bi se z izvajalci o tem, kaj in po kakšni ceni kupiti, tako morale pogajati zavarovalnice, so prepričani pri Vzajemni. Pravijo, da bi bil tak sistem bolj pregleden in učinkovitejši.
Le pri soprispevnem načinu so v zbiranje sredstev vključeni zdravi
Sicer pa v Adriaticu pojasnjujejo, da pri pobudah, ki jih slišimo zadnje čase, ne gre za združevanje obveznega in dopolnilnega zavarovanja, ampak za željo po odpravi načina doplačevanja, kot je uveljavljen v našem sistemu.
Dodajajo, da so pri vključevanju zasebnih sredstev v zdravstveno blagajno mogoči trije pristopi: soprispevni, franšizni in sozavarovalni. Le zadnji pristop, ki je uveljavljen tudi pri nas, je takšen, da omogoča sklenitev zavarovanja, medtem ko sta prva dva mehanizma finančno manj uspešna zato, ker v zbiranje sredstev ne morejo biti vključeni zdravi.
Monopolizacija ni rešitev
Čeprav so za spremembe v sistemu zdravstvenega zavarovanja, v Vzajemni opozarjajo, da monopolizacija zdravstva ni rešitev, saj se monopoli dokazano nikoli ne obnesejo v korist državljanov.
S priključitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ZZZS-ju bi se zgodilo sesutje zdravstvenega sistema, saj bi zdravstvu odvzeli 450 milijonov evrov, posledično pa bi s tem padlo tudi gospodarstvo, pravijo. Zato bi morali razmišljati o večji konkurenčnosti – na strani izvajalcev zdravstvenih storitev in plačnikov.
Triglav: Premišljene spremembe
Da zdajšnji sistem zdravstvenega zavarovanja pri nas kliče po celoviti spremembi, so sicer prepričani tudi v Zavarovalnici Triglav, kjer podobno kot v Vzajemni menijo, da lahko k oblikovanju dolgoročno vzdržnega zdravstva kot zavarovalnica pripomorejo tudi sami.
A pri tem dodajajo, da je potrebna izjemna premišljenost, posegi morajo temeljiti na dogovoru vseh, ki so del sistema, saj lahko sicer posegi privedejo do nepopravljivih posledic. Izkušnje iz tujine, primer je Nizozemska, namreč kažejo, da so zdravstvena zavarovanja pomemben stabilizator vseh sistemov financiranja zdravstva, so pojasnili.
Od spomladi 2011 obstaja alternativni predlog
Ponudniki zavarovanj so že spomladi 2011 predlagali preureditev financiranja sistema zdravstvenega varstva, s katero bi lahko dosegali njegovo dolgoročno vzdržnost in vsebinsko stabilnost, so zapisali v Adriaticu.
Predlagana preureditev financiranja temelji na ukinitvi dopolnilnih plačil, zdajšnjo košarico zdravstvenih pravic pa bi razdelili na dva dela, ki bi ju financirala obvezno socialno in obvezno pogodbeno zdravstveno zavarovanje, to bi nadomestilo zdajšnje dopolnilno zavarovanje.
3
