Zaključek denacionalizacije ovirajo najtežji primeri

Po navedbah pravosodnega ministrstva je težava v dolgotrajnih postopkih ugotavljanja dejanskega stanja. Sod je iz naslova denacionalizacije do zdaj izdal za 1,6 milijarde evrov obveznic.

Ministrstvo nezadovoljno s prepočasnim reševanjem še zadnjih denacionalizacijskih zahtevkov

Upravne enote, ministrstvo za kulturo, ministrstvo za okolje in prostor ter ministrstvo za finance, ki so zadolženi za sprejemanje denacionalizacijskih vlog na prvi stopnji, so po podatkih pravosodnega ministrstva do zadnjega dne v letošnjem juniju prejeli 39.656 vlog, od katerih je bilo do danes rešenih 39.261 oziroma 99 odstotkov.

Od 395 vlog jih 271 ostaja nerešenih za prvi stopnji, 124 pa jih je nerešenih na drugi stopnji oziroma sta bili zoper njih vložena upravni spor ali revizija. Od vseh nerešenih zadev jih 340 niso rešili na upravnih enotah, 49 na ministrstvu za kulturo, šest pa na ministrstvu za okolje in prostor. So pa vse zahtevke rešili na ministrstvu za finance.

Najpočasneje rešujejo zadeve v Sežani in Škofji Loki

Poročilo o terminskem izvajanju načrta procesa denacionalizacije, objavljeno na spletni strani ministrstva za pravosodje, kaže, da zahtevke najpočasneje rešujejo na upravnih enotah Sežana in Škofja Loka, kjer so rešili 96 oziroma 97 odstotkov vseh zahtevkov, medtem ko imajo v večini ostalih upravnih enot rešenih 99 odstotkov zahtevkov. Nekatere občine pa so z denacionalizacijskimi postopki tudi že povsem končale, prva med njimi Upravna enota Metlika.

"Proces se bliža h koncu" Na ministrstvu za pravosodje z realizacijo terminskega načrta zaključka procesa denacionalizacije niso zadovoljni, saj bi morali biti postopki zaključeni že do leta 2005. Kljub temu ugotavljajo, da se proces denacionalizacije "vendarle počasi bliža h koncu".

Težavo, da je proces denacionalizacije zastal prav na koncu - nekatere upravne enote namreč že dve leti niso rešile nobene zadeve - na ministrstvu pripisujejo dejstvu, da so na koncu ostale nerešene samo še najtežje zadeve.

Največ težav zaradi dolgotrajnega ugotavljanja dejanskega stanja

Kot so na ministrstvu pojasnili, največ težav pri vračanju premoženja povzroča določba zakona o denacionalizaciji, ki kot temeljno načelo vrnitve uzakonja načelo vrnitve v naravi, vrnitev v obliki nadomestnih nepremičnin oziroma v obliki odškodnine pa omogoča šele, ko vrnitev v naravi ni mogoča.

"Takšna obveznost je povzročila, da je bilo treba v upravnih postopkih ugotavljati dejansko stanje premoženja v času podržavljenja (to je za 50 in več let nazaj) in ga primerjati z njegovim stanjem v času vračanja. Takšne nesporne ugotovitve dejanskega stanja pa so predvsem pri nepremičninah izjemno zapletene in težke, saj so se podržavljeni objekti tekom let spreminjali," pravijo.

"Problem je v pravni ureditvi postopka" Razlog za dolgotrajne postopke vidijo tudi v pravni ureditvi samega postopka, saj ima po njej vsaka stranka, v primeru, da ni zadovoljna z odločbo upravnega organa, možnost pritožbe na pristojno ministrstvo (druga stopnja), če ni zadovoljna z njegovo odločitvijo, pa sme zoper njo vložiti tudi tožbo na Upravno sodišče RS. Na koncu lahko zoper njegovo sodbo zahteva še revizijo na Vrhovnem sodišču RS, pojasnjujejo.

Rešitev: kadrovske okrepitve

Ker je veliko zadev v reševanju tudi na drugostopenjskih organih, na ministrstvu rešitev za hitrejše končanje denacionalizacije vidijo v kadrovskih okrepitvah na posameznih ministrstvih. A ob tem opozarjajo, da so "znane omejitve, ki jih je v okviru omejevanja javne porabe sprejela vlada".

Glede upravnih enot, ki že dlje časa niso rešile nobene zadeve, na ministrstvu navajajo, da na rednih sestankih, ki jih imajo z njimi, ugotavljajo, da razlogi za daljše zastoje niso subjektivne narave, ampak predhodnih nerešenih vprašanj (na primer državljanstva) ali drugih procesnih predpostavk, brez katerih odločitve v postopku denacionalizacije niso mogoče.

Sod iz naslova denacionalizacije za zdaj izdal za 1,6 milijarde evrov obveznic Kadar vrnitev po vojni odvzete nepremičnine ni mogoča, zakon o denacionalizaciji določa dodelitev nadomestne nepremičnine ali pa izplačilo odškodnine. Za slednje je zadolžena Slovenska odškodninska družba (Sod), ki je do zadnjega dne letošnjega junija iz naslova denacionalizacije izročila 16.481.501 obveznic. Za njih je že izplačala dobro milijardo (1.022,7 milijona) evrov, preostale obveznosti iz že izročenih obveznic pa znašajo še 614,9 milijona evrov, so za STA pojasnili v družbi.

Do konca junija je imel Sod iz naslova pravnomočnih odločb še 33,8 milijona obveznosti, vendar na družbi poudarjajo, da vse svoje zakonske obveznosti poravnavajo v skladu z zakonskimi roki.

Na rešitev čaka za okoli 34,8 milijona evrov zahtevkov Del finančnih obveznosti iz naslova denacionalizacije ima tudi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, katerega osnovna naloga v denacionalizaciji je sicer vračilo kmetijskih zemljišč denacionalizacijskim upravičencem in dodelitev morebitnih nadomestnih zemljišč. Med drugim je sklad tudi zavezanec za izplačilo odškodnin za nezmožnost uporabe nepremičnin za čas od uveljavitve zakona o denacionalizaciji do končanja postopka.

Kot je pojasnila vodja sektorja za poslovno organizacijo za omenjenem skladu Katarina Stanonik Roter, je sklad od leta 2003 do 8. julija letos iz tega naslova izplačal slabega 3,77 milijona evrov, še vedno pa na rešitev čaka za okoli 34,8 milijona evrov zahtevkov. Od tega za okoli 13 milijonov izvensodnih in za okoli 21,8 milijona evrov sodnih.

Čim več zahtevkov bi radi rešili izvensodno

Stanonik Roterjeva ob tem poudarja, da si na skladu prizadevajo, da bi čim več zahtevkov rešili izvensodno in se s tem izognili dodatnim stroškom reševanja zahtevkov na sodišču, kljub temu pa zahtevki že zdaj za sklad predstavljajo visoke finančne obveznosti.

"Omenjene obveznosti namreč zmanjšujejo razpoložljiva sredstva za izvajanje drugih zakonsko določenih nalog sklada, predvsem za nakupe kmetijskih zemljišč in gozdov," pravi. Ob tem tudi opozarja, da sklad finančnih sredstev, s katerimi bi pokril vsa zahtevana izplačila, nima, zaenkrat pa tudi še nima pravega odgovora pristojnih ministrstev na vprašanje, "kaj se zgodi, če omenjenih zahtevkov ne bo mogel izplačati".

Reševanje težav lastnikov denacionaliziranih stanovanj stoji

Zaradi denacionalizacije se s težavami soočajo tudi najemniki stanovanj, ki so jih nazaj v naravi dobili njihovi prejšnji lastniki. Država je omenjenim najemnikom z zakonodajo sicer omogočila, da v vrnjenih stanovanjih ostanejo kot najemniki za nedoločen čas in za to plačujejo le neprofitno najemnino, vendar pa podnajemniki po besedah predsednice Združenja najemnikov Slovenije Tanje Šarec pri tem velikokrat srečujejo z šikaniranjem lastnikov. Slednji bi se namreč najemnikov radi čim prej znebili, da bi lahko stanovanje oddajali po tržni ceni.

"Na ta način so najemniki pod stalnimi pritiski. Ni namreč lepo vsak dan srečati lastnika, ki te sprašuje, kdaj se boš spravil ven," pravi. Ob tem dodaja, da so najemniki največkrat ljudje, ki niso več delovno aktivni, in zato nimajo možnosti oditi drugam.

"Ni denarja" Predloge za to, kako rešiti težave omenjenih najemnikov - okoli 4500 naj bi jih bilo - so v združenju že predlagali. "Vendar smo vedno dobili odgovor, da ni denarja," pravi Šarčeva. Dodaja še, da se stanje ne premika niti pod sedanjo vlado, čeprav jo vodi SD, ki je v preteklosti večkrat opozarjala na težave omenjenih najemnikov. "Lahko da so bile to le predvolilne floskule, saj tudi zdaj ni zaznati nobenih premikov," ugotavlja.