Zakaj v petek zvečer namesto alkohola naročimo sok

Po zadnjih dostopnih podatkih ministrstva za zdravje je v Sloveniji več kot tretjina odraslih moških in približno deset odstotkov odraslih žensk t. i. rizičnih pivcev ter približno od 10 do 15 odstotkov odraslih alkoholikov. Sicer pa visoka poraba alkohola predstavlja problem že vrsto let, saj je pitje alkohola del slovenske kulture. Alkohol je pri nas sicer še vedno drugi najpomembnejši dejavnik tveganja za prezgodnjo smrt in invalidnost ter peti najpomembnejši dejavnik za umrljivost.

V petek zvečer na pijačo/pijančevanje Po raziskavi, ki jo je izvedel Inštitut za varovanje zdravja, 40 odstotkov mladostnikov nikoli ne poseže po alkoholnih pijačah, vsaj enkrat tedensko pa alkohol pije okoli 12 odstotkov mladostnikov. Na IVZ tako ugotavljajo, da mladostnikom pitje alkohola predstavlja način druženja in zabavo. Do zdaj so popivanje na javnih površinah v nekaterih slovenskih občinah že prepovedali predvsem z namenom, da se zmanjša uživanje alkohola pri mladih. Podatkov o tem, kakšni so učinki prepovedi, še ni, je pa splošna ocena pozitivna.

Uživanje alkohola pri otrocih in mladostnikih ima lahko škodljive zdravstvene in socialne posledice, kot so na primer zastrupitve, prometne in druge nezgode, nasilje, samomori, težave v šoli, tvegano spolno vedenje …

Kam po pomoč v primeru odvisnosti? Program zdravljenja se izvaja v petih psihiatričnih bolnišnicah po vsej državi, in sicer v Ljubljani, Ormožu, Vojniku, Begunjah na Gorenjskem in v Idriji. Poleg omenjenih ustanov poteka organizirano ambulantno zdravljenje alkoholizma še v nekaterih drugih zdravstvenih ustanovah. Obstajajo pa tudi številna društva anonimnih alkoholikov, ki v lokalnih skupnostih alkoholikom oziroma nekdanjim alkoholikom pomagajo s svetovanjem in motiviranjem.

Kot zanimivost – prve organizacije abstinentov so na Slovenskem obstajale že konec 19. stoletja.

Lahko zakon prepreči odvisnost? Na ministrstvu za zdravje pojasnjujejo, da poraba čistega alkohola na prebivalca v državah članicah EU kaže trend upadanja, kar pa je v veliki meri tudi posledica ukrepov za zmanjševanje škodljive rabe in vplivov alkohola.

Večina držav EU je v zadnjih desetletjih oblikovala in uveljavila pristop oblikovanja celovite alkoholne politike. Med ukrepi so tako omejevanje dostopnosti do alkohola (starostno, časovno in lokacijsko), obdavčitev alkohola v obliki DDV in trošarin, omejitve pri oglaševanju, omejitve glede pitja alkohola in vožnje, preventivne akcije ter ozaveščanje prebivalstva o tveganem pitju in potencialnih škodljivih učinkih alkohola ter zdravljenje odvisnosti od alkohola.