Zakaj samska ženska nima pravice do umetne oploditve?

Poslanki Majda Potrata in Andreja Črnak Meglič sta do zdaj zbrali 27 podpisov, potrebujeta pa 30 podpisov poslancev, ki lahko pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti vložijo brez izkazovanja pravnega interesa, kar je bil razlog zavrnitve omenjene pobudnice, ki želi ostati anonimna. Par pogoj za umetno oploditev Bistvo ustavne pobude je izpodbijanje petega člena zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP), po katerem sta do OBMP-ja upravičena le moški in ženska, ki živita v medsebojni zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti. Ali ni to vračanje v 19. stoletje? "Mi trdimo, da je to v nasprotju s pravico iz 55. člena ustave o svobodnem odločanju o rojstvih otrok, ki je individualna," je dejala Črnak Megličeva in dodala, da to pomeni, da je ženska brez moškega nepopolna. "To nas vrača v 19. stoletje."

Čemu se izogiba ustavno sodišče? Črnak Megličeva ocenjuje, da se v zadnjem času prepogosto dogaja, da se ustavno sodišče izogiba vsebinskim odločitvam. Omenila je na primer odločanja o (ne)dopustnosti referenduma o družinskem zakoniku, do katerega se sodišče ni vsebinsko opredelilo, ampak je odločilo le, da se referendum lahko izvede. Bi res šlo zgolj s postopkom OBMP? Ustavno sodišče je v sklepu o zavrženju pobude med drugim zapisalo, da bi moral biti pravni interes pobudnice izkazan osebno in konkretno, ugoditev predlogu pa mora privesti do izboljšanja njenega pravnega položaja. "V obravnavani zadevi pa pobudnica po presoji ustavnega sodišča ni izkazala konkretnosti svojega pravnega interesa. Ni namreč izkazala, da se nahaja v položaju, v katerem je za zdravstvene težave, s katerimi utemeljuje prikrajšanje pri možnosti rojstva otroka, potreben prav postopek OBMP." Pobudnica sicer zatrjuje medicinsko utemeljenost postopka OBMP kot edinega možnega načina za "odpravo zatrjevanih zdravstvenih težav po zanositvi, vendar teh trditev ne izkaže", je ocenilo ustavno sodišče.

Kdo je podpisal? Potrata je povedala, da se je z besedilom pobude za oceno ustavnosti najprej obrnila na 33 poslank (z imenovanjem Alenke Bratušek je poslank še 32), odgovore pa je dobila od 23. Podpise so do zdaj prispevale vse poslanke SD, PS in DeSUS ter poslanka DL (skupaj 19), podpise pa je prispevalo še osem poslancev. Da pobude ne bodo podpisale, so sporočile po ena poslanka SDS, SLS in NSi ter dve poslanki DL. Zdaj bo Potrata tudi formalno za podpise zaprosila vse preostale poslance.

Kaj pa enakost pred zakonom? Ustavna presoja bo temeljila na zavrženi pobudi državljanke, ki zatrjuje, da je zakon o OBMP-ju tudi v neskladju s 14. členom ustave, ki govori o enakosti pred zakonom ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino.

Intima in integriteta Pobudnica ni poročena in ne živi v zunajzakonski skupnosti, v pobudi pa omenja tri bistvene okoliščine, ki naj bi kazale na izjemnost njenega položaja, piše v sklepu ustavnega sodišča, ki povzema pritožbo pobudnice. Postopek OBMP-ja namreč po svoji naravi ni primerljiv z nobenim pravnim postopkom, temveč zadeva najbolj intimne razsežnosti posameznikove telesne in duševne integritete.

Postopkovne ovire "Ker sta tako za začetek kot tudi za nadaljevanje postopka potrebna privolitev in sodelovanje obeh zakoncev ali zunajzakonskih partnerjev, pobudnica zatrjuje, da bi v primeru, če bi postopek sprožila sama, naletela na neogibne postopkovne ovire."

Nesprejemljivo in nepravično, da ne more izkusiti materinstva Pobudnica še zatrjuje, da organ odločanja v upravnem postopku ne more prekiniti postopka in sprožiti spora za oceno ustavnosti spornih zakonskih določb, zato bi moral pobudničino zahtevo zavrniti. Tretjič pa pobudnica poudarja, da v primeru dolgotrajnega upravnega postopka glede na njeno starost ne bi imela možnosti, da izkusi materinstvo, kar se ji zdi tako s subjektivnega kot objektivnega vidika nesprejemljivo in nepravično.