Zakaj je pomembno, kako umiramo in umremo? (video)

Hiša Hospic, ki deluje kot najmlajši program društva Hospic po štirih letih delovanja zapira svoja vrata. Ta bodo ostala zaprta, dokler ne dobijo odgovora od ministrstva za zdravje. Kot je na novinarski konferenci pojasnila predsednica društva Hospic Renata J. Roban, so dosegli finančni zlom, saj so vrečo izpraznili do konca.

Hiša se je sicer ves čas svojega delovanja srečevala s finančnimi težavami, saj je delovala zgolj s pomočjo donacij, vendar tako daleč še ni prišlo.

Celostna opora umirajočemu in svojcem V društvu hospic se sicer zavzemajo, da umirajoči, če je to le mogoče, ostane v domačem okolju do konca, a se včasih zgodi, da je stiska prehuda, da so svojci izčrpani in da preprosto nimajo možnosti, da bi za umirajočega skrbeli doma. Izhod v sili je bila do zdaj ravno hiša Hospic.

"Več kot polovica ljudi umira drugje, ne doma, in to v pogojih in na način, ki niso ravno vredni človeka in človeškega življenja," je izpostavil zdravnik v hiši Hospic Dean Klančič.

V edini hiši hospic v Sloveniji so ljudem, ki so bili v zadnjih stadijih neozdravljivih bolezni, nudili humano in sočutno oskrbo, pri soočanju z izgubo pa so nudili oporo tudi svojcem in žalujočim.

"V teh dneh sprejemamo številne telefonske klice ljudi, ki potrebujejo našo oskrbo, in zelo težko jim je reči, da to ni več mogoče," je dejala glavna koordinatorka v hiši Tatjana Horvat.

Sogovorniki so se strinjali, da je zaprtje škandal in da tega ne smemo dopustiti.

Matevž Pavčnik, ki v hiši že štiri leta deluje kot prostovoljec, je izpostavil, da te takšna pomoč zaznamuje za vse življenje. "Ko morda sprožiš zadnji nasmeh pri človeku. To vzameš s sabo in to te spremlja vse življenje," je izpostavil.

Mesečna oskrba vredna štiri tisoč evrov Do zdaj se je hiša hospic financirala predvsem s strani donacij, lani v kar 90 odstotkih. Za obstoj bi potrebovali okoli 500 tisoč evrov.

Kot je povedala Robanova, jim je ministrstvo za zdravje pred dvema mesecema ponudilo 20 evrov za posteljo, medtem ko bi potrebovali od 50 do 60 evrov.

Dodala je tudi, da bi brez prostovoljcev in financiranja mesečna oskrba v hiši stala več kot 4000 evrov.

Včasih so za hišo hospic uporabniki morali prispevati 800 evrov, ker pa se društvo osredotoča predvsem na tiste, ki so se znašli v hudi socialni stiski, pa so ta prispevek ukinili.

Predlogi s strani ministrstva so bili, a niso bili sprejemljivi Zdaj razmišljajo, kot je dejala Robanova, da bi uvedli plačilo za hotelski del in bi ga plačevali tisti, ki to zmorejo, del bi pokrila pristojna ministrstva, del donacije in nekaj prostovoljci.

A do zdaj je vedno ostalo le pri predlogih in nihče še ni rekel bobu bob. Kljub temu Robanova verjame, da hiša Hospic vrat ne bo zaprla za vedno. Kot je povedala, se bodo v prihajajočih dneh dobili tudi z ministrico za zdravje, na sestanku pa bo prisoten tudi predsednik države.

Iz ministrstva za zdravje so nam sicer sporočili, da je bilo hiši hospic podanih že veliko rešitev za financiranje, a do zdaj še nobena ni bila sprejemljiva za predstavnike društva. Na to so v društvu odgovorili, da to sicer drži, a so ob tem izpostavili, da so ti predlogi onemogočali, da bi hospic ostal to, kar je. "Mi nismo negovalna bolnišnica, nismo dom upokojencev, ampak smo hiša hospica, ki mora delovati po mednarodnih standardih," je še dejala predsednica društva.