Zakaj je nemško zdravstvo boljše od slovenskega

Na Zdravniški zbornici Slovenije ugotavljajo, da slovensko zdravstvo po kakovosti dosega raven držav, kot sta Nemčija in Avstrija, prav tako so materialni stroški zdravstva v vseh treh državah dokaj primerljivi.

Razlike, ki nastajajo, pa gredo v prid večjemu številu zdravnikov, krajšim čakalnim dobam in večji časovni razpoložljivosti zdravnika za pacienta.

In kaj pravijo številke?

Izdatki za zdravstvo na prebivalca za najbližje leto po podatkih OECD Health Data za Nemčijo znašajo 3.273 evrov, medtem ko v Sloveniji beležimo 1.832 evrov. Izdatki za zdravila za Nemčijo segajo do 482,8 evra, v Sloveniji do 356 evrov.

Po številu bolniških postelj je Nemčija daleč najvišje, na 1.000 prebivalcev ima namreč 8,3 postelje, Slovenija pa 4,6.

Kaj pa število zdravnikov? Na 1.000 prebivalcev v Nemčiji pride 3,7 zdravnika, v Sloveniji 2,4.

Umrljivost dojenčkov na 1.000 živorojenih je v Nemčiji 3,4, v Sloveniji 2,5. Število carskih rezov na 1.000 rojenih otrok v Nemčiji je 314, slovensko pa 191.

Pričakovana življenjska doba ob rojstvu je v Nemčiji po zadnjih dostopnih podatkih 80,5. Slovenija ima pričakovano življenjsko dobo ob rojstvu 79,5.

So prednosti slabosti?

Nemčija je država z Bismarckovim modelom zdravstvenega varstva, to je model zdravstvenega varstva, ki temelji na načelih obveznega, z zakonom predpisanega javnega zavarovanja, področje zavarovanja pa nato avtonomno upravljajo predstavniki delodajalcev in zavarovanih oseb.

V Nemčiji bolnikom tako skoraj v celoti storitve, kot so obisk pri zdravniku, bolnišnično zdravljenje, zobozdravstvene storitve itd., krije obvezno zdravstveno zavarovanje in 90 odstotkov Nemcev ima urejeno vsaj eno obliko zdravstvenega zavarovanja. Na razpolago imajo več zavarovalnic. Prispevne stopnje so sicer enake pri vseh zavarovalnicah, razlikujejo se le po tem, katere dodatne storitve ponujajo svojim strankam.

T. i. Krankenkassen (zavarovalnice) morajo svojim članom nuditi določeno minimalno raven zdravstvene oskrbe, ki jo tudi krijejo. Lahko pa nudijo tudi dodatne ugodnosti. Izbira zavarovalnice je navadno vezana na delodajalca. Zavarovalnice se sicer tudi pogajajo s farmacevtskimi podjetji in veletrgovci glede cene zdravil, lekarnam pa tudi dajo navodila, katera zdravila morajo izdati njihovim članom. Zavarovalnice sodelujejo z regionalnim zdravniškim združenjem, predvsem v namen zagotovitve racionalnega predpisovanja zdravil, določijo tudi letni proračun.

Če strnemo: če ima bolnik urejeno zdravstveno zavarovanje, lahko obišče zdravnika, ki ima z zavarovalnico sklenjeno pogodbo, brezplačno. Za bolnike, stare nad 18 let, je za bolnišnično oskrbo treba plačati standardno dnevno doplačilo (približno 10 evrov), in sicer do dopolnjenega 28. dneva hospitalizacije v enem letu.

Kaj pa lekarne?

Nemški bolniki morajo za zdravila na recept v lekarni doplačati nekje 10 odstotkov stroškov, za mlajše od 18 let tega doplačila ni. Zdravila v prosti prodaji bolnik seveda plača sam.

Neprekinjeno lekarniško službo sicer zagotavljajo dežurne lekarne. Povprečno ena lekarna pokriva 3.800 prebivalcev, v Sloveniji ena lekarna oskrbuje 6.452 prebivalcev. Analize kažejo, da ima kar 87 odstotkov Nemcev visoko stopnjo zaupanja v farmacevte, 65 odstotkov pa obišče naprej lekarno za nasvet pri manjših težavah.

Nemčija na 14. mestu po indeksu EHCI

Evropski indeks uporabnikov zdravstvenega varstva za leto 2012 kaže, da si je Nemčija prislužila 704 od možnih 1000 točk. S tem se je uvrstila na 14. mesto, Slovenija s 638 točkami zaseda 19. mesto. Na vrh lestvice so se uvrstile Nizozemska, Danska in Islandija. Nemčija je sicer v letu 2009 zasedala 6. mesto.

Kje so razlogi za padec? Generalni direktor in vodja Health Consumer Powerhousa (HCP) Björn Arne Berg meni, da se nemška zdravstvena reforma giblje v napačno smer. Kot kažejo rezultati, je padec predvsem na področju varstva srca in bolnišničnih okužb, poudarja, da bi se lahko varnost bolnikov izboljšala.

Indeks sicer razporeja 34 evropskih nacionalnih zdravstvenih sistemov glede na pet ključnih področij, in sicer pravice in informiranost bolnikov, čakalni čas na zdravljenje, rezultate zdravstvenega sistema, preventivo/razpon in dostopnost storitev ter farmacevtske izdelke. Izvaja ga skupina strokovnjakov Health Consumer Powerhouse s sedežem na Švedskem.