Žagar: Slovenija pokrajine potrebuje

"Seveda ne morem biti zadovoljen, če do ustanovitve pokrajin ne bo prišlo. Če pa me vprašate, ali smo naredili, kar je bilo treba narediti, vam povem, da smo," je dejal. Drugič bodo glasovali o dopolnjenem zakonu Zakon o ustanovitvi pokrajin, ki je predvideval delitev države na 14 pokrajin, v začetku februarja v državnem zboru ni dobil potrebne dvotretjinske podpore. Predsednik vlade Janez Janša je napovedal dopolnjen zakon, na podlagi katerega bo stekla nova procedura, vključno s posvetovanjem z opozicijo. Medtem je svoj predlog v parlamentarno proceduro vložila poslanska skupina Lipa, ki predlaga šest pokrajin.

"Zakon lahko pripravimo in stvari v tem smislu tudi potekajo," je dejal Žagar. Kot je povedal, zakon pripravljajo na podlagi konkretnih pripomb, ki so bile podane v dosedanjih razpravah. Poleg tega na terenu še potekajo nekatere aktivnosti, pojasnjuje minister.

Ni znano, kdaj bo zakon pripravljen Vendar tega, kdaj bi bil zakon lahko pripravljen za nadaljnjo proceduro, še ne ve napovedati. "Bomo videli, kako se bodo stvari v prihodnje odvijale, tudi v povezavi s tem, kar še poteka na terenu," pravi.

Minister opozarja, da v tehničnem smislu sama priprava zakonskega predloga ni problem, problem je kot pravi, stopnja soglasja, saj je za potrditev kakršne koli rešitve potrebna dvotretjinska večina poslank in poslancev.

Žagar: V predlogu Lipe ni Koroške pokrajine Po Žagarjevem prepričanju se pokrajinizacija Slovenije lahko začne pri devetih pokrajinah. Pri tem opozarja, da predlog poslancev Lipe s predvidenimi šestimi pokrajinami, ne vključuje Koroške pokrajine, takšne regionalizacije pa si sam ne zna predstavljati.

Predlog za 14 pokrajin, je bil po njegovih besedah politično realen predlog. "Lahko ste prepričani, da ne bi predlagali rešitve, za katero ni bilo načelno dogovorjeno, da jo je možno izpeljati skozi državni zbor," pravi.

Žagar: Poslanci na terenu podpirajo zakon, v DZ pa ne Kar se tiče sprejemanja pokrajinske zakonodaje minister pravi, da je zanimivo, "da so posamezni poslanci glasovali za to, da se procedura v državnem zboru ustavi, na terenu pa so ti isti poslanci še vedno razlagali, da podpirajo posamezne pokrajine".

Dodaja, da poleg predloga Lipe razen načelnih opredelitev kakšen drug konkreten predlog, ki bi govoril o manjšem številu pokrajin, ni bil podan. "Če je nekdo za osem pokrajin, naj da predlog; treba je reči to in to, pa bomo črtali," meni minister.

Dopolnila po prvem branju zakona Dodaja, da bi lahko zakon o ustanovitvi pokrajin, ko se je potrjeval v DZ, po prvem branju potrdili za nadaljnjo obravnavo ter nato vložili dopolnila, s katerimi bi predlagali, katera območja naj se združi oziroma preoblikuje. To je bil po njegovih besedah tudi namen.

Če bi prišlo do dogovora, je mogoče pokrajine ne glede na procedure po njegovem mnenju ustanoviti še v tem mandatu, "če ne pa pač v kakšnem naslednjem". Pri tem minister opozarja, da če pokrajine ne bodo ustanovljene, da bo to za Slovenijo velika škoda.

Žagar za paket zakonov o pokrajinah Minister se tudi ne strinja s pomisleki tistih, ki v tem trenutku - po zavrnitvi zakona o ustanovitvi pokrajin - nasprotujejo nadaljnji obravnavi in sprejemanju preostalih zakonov iz paketa pokrajinske zakonodaje, to je vsebinskih zakonov, s katerimi naj bi opredelili pristojnosti in naloge pokrajin ter prenos slednjih z državne na pokrajinsko raven.

Kot je znano, se namreč v DZ obravnava pokrajinskih zakonov nadaljuje, čemur pa opozicija nasprotuje. V njeni odsotnosti se je v začetku marca tako končala druga obravnava zakona o financiranju pokrajin, konec februarja pa še zakona o pokrajinah. V tem tednu naj bi DZ na marčevski seji opravil še drugo obravnavo zakona o prenosu pristojnosti na pokrajine, ki posega v približno 50 področnih zakonov. Na seji matičnega odbora so opozicijski poslanci obstruirali njegovo obravnavo.

"Pomembna je potrditev zakona o financiranju pokrajin" Ministru se zdi potrditev zakona o financiranju pokrajin pomembna predvsem zaradi v njem zapisane stopnje decentralizacije. Boji se, da bi sicer lahko razprave šle v smeri - kar se že kaže v nekaterih razpravah - nižje stopnje decentralizacije v primerjavi s sedaj predvideno in doseženo na podlagi usklajevanja s posameznimi resorji.

Zaveda se sicer, da je vsak zakon vedno mogoče spremeniti, a če je potrjen, njegovo spreminjanje poteka po določeni proceduri in pred očmi javnosti. "Če želi nekdo zmanjšati stopnjo decentralizacije, se to takoj vidi," pravi Žagar. Poleg tega je sedaj delo opravljeno. Če pa se v naslednjem mandatu recimo vse začne na novo, bo potreben čas, da stvari stečejo, dodaja.

Zakon o prenosu pristojnosti ostaja enak, tudi če bi sprejeli 9 pokrajin Na pomisleke, da je bil zakon o prenosu pristojnosti pripravljen za 14 pokrajin in bi lahko bil drugačen, če bi bilo njihovo število manjše, Žagar odgovarja, da je lahko v nekem okviru stopnja decentralizacije vsebinsko ista, zato med devetimi ali 14 pokrajinami ni bistvene vsebinske spremembe ali razlike.

Pri tem poudarja, da ne more pristati na tezo, da je zakonodaja slabo pripravljen. Kot pravi, so se skozi razpravo izčistila nekatera vprašanja, ki so še ostala odprta. "Ampak zelo težko se pogovarjaš, če nekdo trdi, da je nekaj narobe, ne da pa drugega predloga. Ker lahko predlagamo sto rešitev, pa nobena ne bo prava," pravi.

"Ne bom zadovoljen, če do ustanovitve pokrajin ne bo prišlo" "Seveda ne morem biti zadovoljen, če do ustanovitve pokrajin ne bo prišlo. Če pa me vprašate, ali smo naredili, kar je bilo treba narediti, vam povem, da smo," odgovarja minister na vprašanje, če bo v primeru, da pokrajine ne bodo ustanovljene, to njegov neuspeh oz. neuspeh službe, ki jo vodi. "Mislim, da to ni toliko neuspeh naše službe ali vlade, ampak predvsem neuspeh politike, ki ne zmore narediti tega koraka," dodaja.