Začenja se misija izvedbeni zakon

Državni zbor je pred slabim tednom dni podprl spremembo 148. člena ustave in s tem zapis fiskalnega pravila v ustavo z letom 2015. Predvidoma ob koncu tedna – če v predpisanih sedmih dneh 30 poslancev ne bo vložilo pobude za razpis ustavodajnega referenduma, česar pa verjetno ne moremo pričakovati – bo državni zbor na posebni seji sprejel odlok o razglasitvi izglasovane ustavne spremembe. V prihodnjih mesecih čakata vlado in poslance novi nalogi: priprava, zatem pa sprejem tako imenovanega izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu, za kar bo potrebna dvotretjinska večina poslanskih glasov v državnem zboru.

Izvedbeni zakon bo določil formulo za dopustni primanjkljaj V izvedbenem zakonu bo morala vlada opredeliti čas, način in nadzor izvrševanja fiskalnega pravila ter morebitne njegove dopustne izjeme oziroma odstopanja. Zakon bo moral določiti formulo za izračun količnika za ugotavljanje še dopustnega javnofinančnega primanjkljaja na srednji rok, kar makroekonomska stroka enači z obdobjem enega ekonomskega cikla.

Izvedbeni zakon bo med drugim odgovoril tudi na vprašanja, katero nadzorno telo bo zadolženo za preverjanje oziroma nadzor nad spoštovanjem fiskalnega pravila, kdo bo vanj imenoval strokovnjake, kakšne bodo sankcije v primeru ugotovljenih nedovoljenih odstopanj ter v kolikšnem času morajo biti ta odpravljena.

Kdo bo imenoval nadzornike in kakšne bodo sankcije za odstopanja? Vlada bi morala z izvedbenim zakonom nalogo, da v telo, ki bo nadziralo spoštovanje še dopustnega javnofinančnega primanjkljaja, imenujejo strokovnjake, poveriti institucijam, kot sta Banka Slovenije in Urad za makroekonomske analize in razvoj, s tem bi bila namreč zagotovljena neodvisnost in strokovnost nadzora, opozarjajo nekateri poznavalci.

Kakšni bi bili ukrepi v primeru javnofinančnega primanjkljaja, ki bi bil večji od dopustnega? Če bo nadzor v nekem obdobju ugotovil prekoračitev še dopustnega javnofinančnega primanjkljaja, bi moral izvedbeni zakon vlado zavezati k temu, da v določenem, predvidoma kratkem roku predloži drugačen proračun ali predlaga ukrepe za odpravo primanjkljaja, so prepričani nekateri poznavalci. Kot sankcijo pa bilo primerno določiti samodejno znižanje nekaterih izdatkov države oziroma povečanje davkov, druga možnost pa bi bila lahko politična sankcija, kot je na primer prenehanje funkcije finančnega ministra, dodajajo.

Izvedbeni zakon bo moral tudi predpisati, v kolikšnem času se ob ugotovljenem preseganju javnofinančnega primanjkljaja to odstopanje odpravi. Evropski fiskalni pakt, ki ga je podpisala in ratificirala Slovenija, je mejo določil pri najmanj pol odstotka strukturnega primanjkljaja na leto.

Formula mora biti uravnotežena "Fiskalno pravilo moraš postaviti tako, da s presežki ravno pokriješ primanjkljaje. Formula mora biti srednjeročno uravnotežena na obe strani. Kar pomeni: kolikor dopušča primanjkljaja v časih slabih gospodarskih razmer, toliko mora dopuščati presežka v obdobju, ko gre državi dobro," pravi nekdanji finančni minister Janez Šušteršič. Zelo pomembno vprašanje se zdi Šušteršiču tudi, kako bo izvedbeni zakon uredil tako imenovano B-bilanco, torej prihodke in odhodke države na osnovi kapitala oziroma lastništva. "V izvedbenem zakonu bo moralo pisati, da je za izredne dokapitalizacije dopustno zadolževanje oziroma da je to v nekem določenem roku treba pokriti s prodajo katerega od podjetij v državni lasti. To je v zakon vsekakor treba zapisati," opozarja Šušteršič.