Za zagotovitev celovite poplavne varnosti 600 milijonov evrov? (video)

Zadnji poplavni dogodki, ki smo jim bili v Sloveniji priča v letošnjem letu, so povečali pozornost na področju voda in odprli problematiko kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov za večjo poplavno varnost.

V tem sklopu je vlada prejšnji teden potrdila akcijski načrt interventnih aktivnosti zaradi poplav ter odobrila dodatna finančna sredstva za delo na terenu.

Intervencijska dela se že izvajajo Prvi nabor ukrepov so interventne aktivnosti na terenu, s katerimi želijo v prihodnjih šestih mesecih preprečiti morebitno povečevanje že nastale škode. Za to je vlada namenila 12 milijonov evrov.

"Interventna dela zagotavljajo samo pretočnost strug in zavarovanje nabrežin in niso namenjena bistvenemu povečanju poplavne varnosti, temveč samo vzpostavitvi predhodne poplavne varnosti," pojasnjuje Tomaž Pogačar, direktor urada za opravljanje z vodami.

Ponekod so dela že začeli v novembru, drugje jih začenjajo danes, celoten potek del, kje vse in kako se izvajajo, pa je mogoče spremljati prek aplikacije atlas okolja, dostopne na spletni strani agencije za okolje, je povedal Pogačar.

Dela bodo izvajali koncesionarji: VGP Mura, VGP Drava, VGP Novo Mesto, VGP Kranj in Hidrotehnik.

Za vzdrževalna dela 25 milijonov evrov V novem letu bodo začeli izvajati tudi nujna vzdrževala dela na vodotokih, čemur je bilo po besedah državne sekretarke na ministrstvu za okolje Tanje Bogataj v zadnjih letih namenjeno bistveno premalo pozornosti. Za ta dela je vlada namenila 25 milijonov evrov.

Pri tem so opozorili, da ta dela s svojim denarjem in izvajalci lahko izvajajo tudi občine, ki bistveno bolje poznajo sam teren. O tem so občine obvestili tudi v posebnem dopisu, nekaj se jih je že odzvalo s pozitivnim odgovorom.

Čiščenje je Sizifovo delo, potrebni so dolgoročni ukrepi "Samo čiščenje je Sizifovo delo, saj vsako neurje prinese nov prod in je videti, kot da nismo nič naredili," je dejal Pogačar. Zato so potrebne srednje- in dolgoročne aktivnosti.

Pri tem predvidevajo 15 dolgoročnih aktivnosti, med katerimi niso zgolj vzdrževalna dela, temveč tudi finančne in kadrovske okrepitve, je pojasnil Luka Štraus, nosilec poplavne direkcije na okoljskem ministrstvu. Med drugim se predvideva boljša organizacija dela, kar pomeni boljša organizacija strokovnih kadrov, ki so se v zadnjih 15 letih precej razpršili.

Poleg tega je ključna priprava načrta zmanjševanja poplavne ogroženosti, ki ga mora delovna skupina pripraviti do konca leta 2015, dela na terenu pa bodo začeli izvajati v letu 2016. "V njem bo celovito in za celotno Slovenijo naslovljena poplavna problematika, s fokusom na 61 območij poplav," je pojasnil Štravs in dodal, da če bo večina teh načrtovanih aktivnosti izvedena, bo to v grobi oceni stalo 600 milijonov evrov.

Ukrepi in vzdrževalna dela poplav ne bodo preprečila Pri pripravi protipoplavnih načrtov sodeluje tudi Civilna zaščita Slovenije, ki pa bo poskrbela predvsem za informiranje ljudi o protipoplavnih in intervencijskih ukrepih. Njen poveljnik Srečko Šestan namreč opozarja, da nobeni ukrepi in vzdrževalna dela poplav ne bodo preprečili.

Zato je "pomembno ljudi ozavestiti, kaj so njihove naloge in kako morajo ukrepati, ne le da samo čakajo na reševalce, da bodo kaj naredili", poudarja Šestan. Kot pravi, bi vsi, ki živijo na poplavnih območjih, morali doma imeti nekaj protipoplavnih vreč, ne pa da v primeru, ko je že kritično, čakajo gasilce, da jim jih bodo dostavili.