Za izplačilo odškodnine izbrisanim predviden pavšal

Pri izplačilu odškodnin tako načrt predvideva tri faze. V prvi bi država določila splošen pavšalni znesek za odškodnino, ki bi se izplačal posameznemu izbrisanemu. Če se ta z zneskom ne bi strinjal, je v naslednji fazi predvidena posebna poravnava, v kateri bi se preverile posebne okoliščine posameznega oškodovanca, zaradi katerih meni, da bi morala biti odškodnina višja. Če se tudi v tej fazi država in izbrisani ne bi mogla poenotiti, pa bi posamezniku ostala le še možnost sprožitve odškodninskega spora pred slovenskim sodiščem, "upoštevaje načelo enakega obravnavanja". Pri tem načrt navaja tudi, "da bo normativna ureditev glede na materialne možnosti države predvidela način in roke plačila odškodnin". V načrtu tudi izhodišča za določitev premoženjske škode šestim izbrisanim Akcijski načrt vsebuje tudi izhodišča za določitev premoženjske škode šestim izbrisanim, katerih tožba je bila tudi povod za to, da je Evropsko sodišče za človekove pravice Sloveniji naložilo, da mora v roku enega leta pripraviti shemo za izplačilo odškodnin vsem izbrisanim (do 26. junija letos). V zvezi z omenjenimi šestimi izbrisanimi akcijski načrt predvideva, da jim bo država "ponudila poravnavo in na tej podlagi sprejela splošne ukrepe". Za ta namen je predvidena tudi ustanovitev posebne pogajalske skupine v okviru državnega pravobranilstva. Spomnimo: Omenjenim šestim je sicer evropsko sodišče določilo po 20.000 evrov odškodnine za nepremoženjsko škodo, medtem ko odškodnine za premoženjsko škodo ni določilo. Sodišče je odločitev glede tega zadržalo, vladi in pritožnikom pa naložilo, naj v treh mesecih (do 26. septembra lani) "predložijo pisna stališča o zadevi, zlasti pa naj sodišče obvestijo o morebitnem doseženem dogovoru". Država je slednje tudi storila, v odgovoru pa zapisala, da pripravlja zakon, ki bo sistemsko uredil problematiko odškodnin, na njegovi podlagi pa se bodo reševali tudi zahtevki šestih izbrisanih. Akcijski načrt za izvršitev sodbe evropskega sodišča, katerega del je ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) danes objavilo na svoji spletni strani, je sicer vlada sprejela 18. januarja letos, ministrstvo za zunanje zadeve pa ga je tudi že posredovalo oddelku za izvrševanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice Sekretariata Sveta Evrope. Za reševanje problematike izbrisanih je vlada že pred časom ustanovila posebno medresorsko delovno skupino, sestavljeno iz predstavnikov MNZ, ministrstva za pravosodje in javno upravo, ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ministrstva za zunanje zadeve, službe vlade za zakonodajo ter Državnega pravobranilstva. Ministrstvo za notranje zadeve je za pripravo akcijskega načrta sklenilo pogodbo s Fakulteto za državne in evropske študije.