Vrhovni sodnik Rozman v pravdi kot pooblaščenec zastopal svojo mamo

Kot pooblaščenec v pravdnih, torej civilnih zadevah lahko nastopi vsakdo, ki ima opravljen pravosodni izpit, zato sodnikovo ravnanje ni nezakonito. A glede na nizek ugled sodstva v javnosti in glede na sodniški kodeks, ki sodniku nalaga, da z osebnim zgledom varuje ugled sodstva, pripadnost sodstvu pa zahteva tudi določeno sodnikovo zadržanost v javnem in zasebnem življenju, sodnik ne more in ne sme sprejemati ali izvajati tistih dejavnosti, ki so nezdružljive z javnim zaupanjem v sodnikovo neodvisnost.

Evropsko sodišče za človekove pravice za presojo pristranskosti je sprejelo dvojni, subjektivno-objektivni test: pri subjektivnem gre za ugotavljanje dejanskega obstoja sodnikove pristranskosti, pri objektivnem pa za vprašanje, ali je na strani sodnika kakšna okoliščina, ki pri razumnem človeku lahko ustvari dvom o njegovi nepristranskosti, opozarja odvetnica.

Postavlja se namreč tudi vprašanje, ali je seznanitev s tem, da ima razpravljajoči sodnik kot pooblaščenca pred seboj vrhovnega sodnika, torej nekoga, ki mu je na neki način nadrejen, kakorkoli vplivala na presojo razpravljajočega sodnika.

Mnenja pravnikov, neuradno tako sodnikov, odvetnikov kot tožilcev, so deljena, saj gre za zastopanje mame, torej ni šlo za neko komercialno dejavnost. Tako nekateri v tem ne vidijo nikakršne težave, medtem ko je za druge to absolutno moralno sporno. Razpravljajoči sodnik prek spleta preverjal, kdo zastopa stranko v postopku

Ravbar Nusdorferjeva v svojem zapisu v reviji, ki je izšla 27. februarja, opozarja tudi, da je razpravljajoči sodnik prek spleta naknadno preveril, kdo je pooblaščenec, potem ko se mu je na eni od obravnav predstavil s službenim elektronskim naslovom sodisce.si.

Masleša: Kršitev ni bilo

Ravbar Nusdorferjeva je sicer o tej težavi, ki jo je označila za "nedopusten pritisk na sodnika, ki je v obravnavanem primeru odločal, in seveda za zlorabo sodniške funkcije", obvestila tudi vrhovno sodišče oziroma predsednika vrhovnega sodišča Branka Maslešo. Ta je presodil, da v konkretnem primeru ni bilo kršitev pravil, čeprav načeloma meni, da sodniško zastopanje strank ni dovoljeno, so pa dopustne izjeme. Prvi razlog naj bi bila nezahtevnost pravde, drugi pa, da je šlo za sodnikovo mamo.

"Iz poročila vrhovnega sodnika, pooblaščenca tožene stranke, ki ga je izdelal na zahtevo predsednika vrhovnega sodišča, je razvidno, da sodnik v nobeni izmed izjav, namenjenih strankam oziroma udeležencem postopka, ter v vlogah, naslovljenih na sodišče, ni navedel svoje funkcije. Kot sodnik, ki dela na upravnem oddelku vrhovnega sodišča, ne prihaja v delovni stik s sodniki, ki sodijo v civilnih zadevah na okrajnem sodišču v Piranu oziroma višjem sodišču v Kopru, niti ne odloča o pravnih sredstvih zoper njihove odločitve," so zapisali na vrhovnem sodišču.

Masleša je pojasnila iskal tudi pri sodniku v Piranu, ki je v svojem poročilu pojasnil, da je vrhovnega sodnika prvič videl na svoji obravnavi in da ta ni nikoli govoril o tem, da opravlja funkcijo sodnika.

Vrhovni sodnik sprva navedel elektronski naslov sodišča, nato si je premislil

"To je razpravljajoči sodnik izvedel po naključju, ko je pooblaščencem pravdnih strank po opravljenem ogledu predlagal, da jim zapisnik ogleda posreduje po elektronski pošti, ter jih povprašal za elektronski naslov. Takoj zatem, ko je vrhovni sodnik navedel svoj elektronski naslov s končnico sodisce.si, si je premislil in predlagal, da se zapisnik posreduje v pisni obliki osebno toženki. Po svojih navedbah je razpravljajoči sodnik zgolj iz svoje radovednosti na spletu preverjal, na katerem sodišču dela pooblaščenec tožene stranke, in ugotovil, da je zaposlen na vrhovnem sodišču. V poročilu še navaja, da ugotovljeno nikakor ni vplivalo na njegovo odločitev v tej pravdi in da njegove funkcije ni štel za nikakršen pritisk pri sprejeti odločitvi," so zapisali na vrhovnem sodišču.

Pravilo je, da sodniki ne smejo zastopati strank v postopkih pred sodišči, pravijo na vrhovnem sodišču. Zakon o sodniški službi v 42. členu določa, da sodnik ne sme opravljati dela, ki bi ga oviralo pri opravljanju službe ali nasprotovalo ugledu sodniške službe oziroma vzbujalo vtis, da pri opravljanju svoje službe ni nepristranski.

V primerih, kot je obravnavani, pojasnjujejo na vrhovnem sodišču, pa po presoji predsednika vrhovnega sodišča glede na naravo in pomen zadeve ter sorodstveno razmerje med toženo stranko in pooblaščencem takšno zastopanje tega ne predstavlja. Sosedski spor je v konkretnem primeru nastal zaradi vznemirjanja lastninske pravice.

Masleša: Po človeški plati je razumljivo, da bo mamo kot pooblaščenec brezplačno zastopal sin

"Po človeški plati je gotovo razumljivo in sprejemljivo, da mamo kot pooblaščenec brezplačno zastopa njen sin, ki je pravni strokovnjak, saj, kot izhaja iz njegovih pojasnil, sama zaradi starosti ni sposobna pristopiti na razpisane naroke, zaradi starosti pa prav tako ne sledi več pomenu nekaterih procesnih dejanj," menijo na sodišču.

Zaradi tega ravnanje sodnika težko označijo za zlorabo in pritisk na razpravljajočega sodnika ali kršitev moralnih in etičnih norm.

"Vsekakor se strinjamo, da sodnik s svojim osebnim zgledom varuje ugled sodstva. Sodnikov poklicni in osebni ugled je jamstvo zaupanja javnosti v delovanje sodstva. Vendar pa sodnik ne more biti ločen od družbe in se lahko vključuje v družbene dejavnosti, če s tem ne ogroža dostojanstva sodniške funkcije in izvrševanja svojih sodniških dolžnosti. Med nesprejemljive primere bi na primer sodilo predvsem svetovanje ali zastopanje strank iz komercialnih razlogov ali pa odločanje v zadevah, kjer je sam povezan s strankami v postopku. V primerih, ko bi bila njegova nepristranskost utemeljeno vprašljiva, mora sodnik predlagati svojo izločitev," so prepričani na vrhovnem sodišču.

Ali je ravnanje sodnika etično sporno, smo povprašali tudi ministra za pravosodje Senka Pličaniča, ki bo za mnenje, sploh glede na vsebino priporočil Greco 2012, zaprosil sodni svet.

Sodni svet: To je nesprejemljivo

A stališče sodnega sveta je jasno. Ta je namreč na seji 6. marca letos v zvezi z udeležbo sodnikov kot pooblaščencev strank v sodnih postopkih sprejel stališče, da je "zastopanje stranke ali udeležencev v postopku na podlagi pooblastitve nesprejemljivo, zato sodni svet sodnikom taka ravnanja odsvetuje".

Kot je še zapisal predsednik sodnega sveta, vrhovni sodnik svetnik Janez Vlaj, to ne velja za zastopanje pri opravljanju poslov vsakdanjega pravnega prometa ali zakonito zastopanje.

Naj povemo, da gre za vrhovnega sodnika Borivoja Rozmana, ki je zaposlen na upravnem oddelku vrhovnega sodišča. Tudi njega smo prosili za odziv, a je odgovoril, da so že v odgovoru vrhovnega sodišča njegova pojasnila in razlogi za ravnanje. Dodal je le, da "mogoče velja upoštevati dejstvo, da gre pri materi za osebo, staro 88 let".