"Vpis fiskalnega pravila z letom 2015 je zlasti posledica pritiska EU"

Kar se je zaradi razhajanj med koalicijo in opozicijo še pred slabim mesecem zdelo neuresničljivo, se je v petek vendarle zgodilo: državni zbor je z veliko večino podprl vpis fiskalnega pravila v ustavo z letom 2015. Odločitev je podprlo 78 poslancev, proti jih je bilo osem. Je temu, da se je koalicija naposled strinjala z letnico, ki jo je pred tem zavračala, botroval pritisk iz Bruslja, kot pravijo nekateri, ali so nemara prevladali drugi argumenti?

"Vsekakor lahko sklepam, da gre predvsem za pritisk EU-ja, ki je seveda razumljiv," pravi politični analitik Matej Makarovič. "Želja EU-ja, da Slovenija spoštuje stvari, h katerim se je že zavezala, je logična, nekoliko žalostno z vidika slovenske kredibilnosti je le, da so morali zdajšnjo vladno koalicijo k temu očitno praktično prisiliti, namesto da bi sama vedela, kaj je treba storiti."

Drugače meni Miha Kovač: "Upam, da je bilo fiskalno pravilo sprejeto na podlagi spoznanja, da je uravnotežen proračun vrednota za vse, ki živimo v Sloveniji, ne glede na to, ali smo bolj levo ali bolj desno usmerjeni." Kovač dodaja, da je bilo sporočilo ljudskih vstaj, da imajo ljudje dovolj brezplodnih prepirov med politiki, ki so sami sebi namen, dovolj jasno. "V tem vidim enega od razlogov za poenotenje politike o fiskalnem pravilu," pravi. "Zelo se strinjam s predsednico vlade, da fiskalnega pravila ne gre sprejemati zaradi Bruslja, ampak zaradi nas," poudarja Kovač in dodaja, da je uravnotežen proračun dolgoročen pogoj normalnega življenja v Sloveniji, ob tem, da se mu zdi glede na stopnjo zadolženosti naše države vpis pravila z letom 2015 vseeno nekoliko prezgoden.

Makarovič pa razmišljanju, da je sprejemu fiskalnega pravila z letnico 2015 botroval predvsem pritisk EU-ja, še dodaja: "Zanimivo je tudi, da dobijo argumenti težo šele, ko pridejo od nekoga od zunaj, dokler jih navaja domača opozicija, pa očitno niso vredni resne debate."