Volitve na sodišče ali nove volitve? Vse je še mogoče.

Le nekaj dni pred državnozborskimi volitvami je še vedno zelo težko napovedati njihov razplet. Predvsem v zadnjih dneh se ankete javnega mnenja in volilne napovedi med seboj močno razlikujejo. Skupno jim je pravzaprav le dvoje:

1. Pri vseh je mogoče opaziti še vedno visok delež neopredeljenih volivcev. Po zadnji anketi Mediane, ki smo jo objavili na Siol.net, vsak peti volivec še vedno ne ve, kako bo glasoval. Tretjina volivcev, ki so se že izrekli, pa bi si lahko po lastnih besedah še premislila.
2. Relativno zmago na volitvah napovedujejo SDS Janeza Janše.

Volivci, ki radi taktizirajo

Domači strokovnjaki za merjenje javnega mnenja že vrsto let opozarjajo na nekatere specifične značilnosti slovenskega volilnega telesa.

Slovenski volivci so namreč nepredvidljivi. Po skoraj treh desetletjih demokratičnega sistema zaradi volilnega sistema, ki zahteva sklepanje koalicij, pogostih menjav na političnem prizorišču in drugih razlogov, je zvestoba posameznim strankam zelo nizka. Volivci, ki bi vedno znova dali glas isti stranki, so v izraziti manjšini.

Andraž Zorko, direktor Valicona Foto: Ana Kovač Kot je že lani v pogovoru za Siol.net opozoril direktor Valicona Andraž Zorko, imamo v Sloveniji le štiri stranke z zvestim deležem volivcev, ki ga je mogoče imenovati volilna baza. To so SDS, SD, DeSUS in NSI. "Tudi njihove baze so v absolutnem številu majhne. Pri NSi in DeSUS govorimo o 50 tisoč volivcih, pri SD pa okrog 100 tisoč," je takrat zatrdil Zorko.

Precej raje slovenski volivci taktizirajo. Gre za fenomen, ki je leta 2008 omogočil zmago SD Boruta Pahorja, leta 2011 pa PS Zorana Jankovića. V obeh primerih so ankete še teden dni pred volitvami kazale na prepričljivo zmago SDS.

Pri tem nikakor ni šlo za naključen pojav. Zmago Pahorju in Jankoviću (pozneje tudi Miru Cerarju) je prineslo dobrih 200 tisoč ljudi iz tako imenovanega levosredinskega bloka, ki so bili nekoč podporniki volilne LDS. Od propada te stranke se selijo od stranke do stranke, pri čemer je njihova glavna motivacija, da relativni zmagovalec volitev ne postane Janša.

Odločitev o tem sprejmejo v zadnjih dneh volitvami, zato javnomnenjske ankete tega fenomena skoraj do konca ne zaznajo.

Novice Močno bi zmagala SDS, gneča za tretje mesto, v parlament Jelinčič?

Janševa mobilizacija je uspela

Se lahko ta scenarij letos ponovi? Med letom 2014, ko je prepričljivo slavila SMC, in danes je več razlik.

Janša je takrat osvojil le 181 tisoč glasov, kar je skoraj 100 tisoč manj kot na volitvah leta 2011. Ankete kažejo, da je Janši zdaj v svoj tabor očitno uspelo zvabiti glasove, ki so ga na prejšnjih volitvah pustili na cedilu. Gre za volivce, ki so naklonjeni desni sredini, a takrat očitno niso mogli mimo dejstva, da je prvak SDS v zaporu na Dobu.

Janez Janša "Podatki kažejo, da lahko morda Janša doseže celo rekordni rezultat iz leta 2008, ko ga je podprlo več kot tristo tisoč volivcev. Uspelo mu je mobilizirati vso bazo," ugotavlja Zorko.

To mu je uspelo kljub temu, da se je SDS od leta 2014 opazno programsko radikalizirala, zaradi česar so se nekateri vidni člani umaknili ali celo zapustili stranko. A Janši so šle na roko okoliščine v Evropi. Radikalizacija je namreč trend, ki smo mu bili priča tudi na evropski desnici. Časovno je sovpadel z množičnim prihodom beguncev, zaradi katerega je bilo v ljudeh mogoče vzbuditi strah in občutek ogroženosti.

K temu je mogoče prišteti še dolgotrajno razpadanje vlade Mira Cerarja, ki ga je z marčevskim odstopom presekal premier.

Novice Se na desnem političnem polu že oblikuje neformalna koalicija?

Leta 2014 je bila SDS bolj ali manj v defenzivi, obremenjena z osebno zgodbo njenega predsednika. Zdaj je drugače. "Kampanjo je začel kot prvi, in to s preprostimi in jasnimi sporočili, četudi se lahko o resničnosti nekaterih pogovarjamo. Vsebine s plakatov je uspel uvrstiti na medijsko agendo," poudarja Zorko. Enako kot leta 2004 si je nadel držo ljudem prijaznega državnika, ki pa jo hitro razgali že pogled na njegov profil na družbenem omrežju Twitter.

Foto: Reuters

Bo Šarec pobral glasove "antiJanša"?

Tudi v primerjavi z letoma 2008 in 2011 obstaja pomembna razlika. Takrat je bilo na levi sredini popolnoma jasno, kdo je številka dve, ki jo velja z glasovi potisniti na vrh. Zaradi pojava Zorana Jankovića leta 2011 Janši ni uspelo unovčiti celo popolnega razpada Pahorjeve vlade. Na enak način je Pahor leta 2008 posrkal glasove potencialnih volivcev Zares in LDS.

Marjan Šarec Foto: Bojan Puhek Danes je drugače. Neopredeljeni volivci, v veliki večini iz levega bloka, imajo do Šarca, ki mu anketa Mediane že s precejšnjo mero verjetnosti kaže drugo mesto, očitno še vedno precej zadržkov. Deloma zaradi njega samega, deloma pa zaradi koncepta novih obrazov, čeprav se sam Šarec tega izraza otepa.

Iz anket je mogoče domnevati, da bodo glasovi "antiJanša" do zadnjega oklevali, ali bodo šli k Šarcu ali morda k SD Dejana Židana, ki ga na mestu številka tri že nevarno ogroža Levica.

Novice Tudi če se Janša umakne, Šarec ne bi šel v koalicijo s SDS

Kaj volilci očitajo SD?

Za slab trend podpore SD, ki je v kampanjo vstopilo optimistično, na valu zmage Boruta Pahorja na predsedniških volitvah, je verjetno več razlogov.

Ne gre le za nekatere napačne odločitve, povezane s kampanjo, ampak tudi za iskanje izgubljene identitete med zagovarjanjem dela in kapitala. To je enigma, ki je ni nikoli znala rešiti večina socialdemokratskih strank po Evropi, zaradi česar ta politični pol že nekaj let na volitvah v različnih državah izgublja položaje, ki jih je držal več desetletij.

Dejan Židan Foto: Bojan Puhek SD je kot edina od strank v nekakšnem sendviču. Na sredini ji glasove odžirata LMŠ in SMC. Na levici to intenzivno počneta Luka Mesec in Levica, ki v kampanji ciljno kaže na slabe odločitve SD v vladah na področju socialnih politik, privatizacij ...

Zelo verjetno SD, drugače kot recimo SDS, plačuje tudi za grehe iz preteklosti. Dejstvo, da so Boruta Pahorja obremenila tri poročila parlamentarnih preiskovalnih komisij (Teš 6, bančna luknja, NLB-NKBM), so volivci očitno pripravljeni oprostiti predsedniku republike, ne pa tudi njegovi nekdanji stranki, ki ga je podprla na zadnjih predsedniških volitvah.

Pomembna bo tudi razlika med prvim in drugim

Volivci se bodo o tem, komu bodo zaupali glas, po tradiciji očitno odločali po zadnjem soočenju v petek zvečer ali celo na sam volilni dan. Na tej točki pridemo do ključnega vprašanja: ali bo Janši uspelo sestaviti vlado?

V političnem zakulisju se omenja več scenarijev, vsi pa so seveda odvisni od volilnega rezultata. Ni namreč pomembno le, ali bo Janša volilno tekmo končal kot prvi, ampak tudi, kakšna bo njegova prednost pred drugouvrščenim, torej zelo verjetno Šarcem. Prav tako bo lahko ključnega pomena, ali se bo v državni zbor uspelo prebiti Stranki Alenke Bratušek in SNS Zmaga Jelinčiča.

Karl Erjavec Foto: STA , Gremo po vrsti. Za zdaj je jasno le, da bo Janša, če bo relativni zmagovalec volitev, zagotovo dobil mandat za sestavo vlade. To je včeraj še enkrat več potrdil tudi predsednik republike Borut Pahor. Ob obisku v Rimu je poudaril, da Slovenija ravno zaradi zapletene politične in ekonomske situacije v Italiji čim prej potrebuje stabilno in operativno vlado.

A nato bi se Janši lahko zapletlo. Šarec od prejšnjega tedna eksplicitno poudarja, da v koalicijo z Janšo ne bo šel. Enako že več mesecev zatrjujejo tudi SD, Miro Cerar in seveda Levica.

V tej kategoriji namenoma ne omenjamo DeSUS. Čeprav je njegov prvak Karl Erjavec z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem podpisal sporazum o Levem bloku, v katerega jima ni uspelo privabiti nikogar, je sam v politiki že prevečkrat prelomil besedo. Navsezadnje je prav Erjavec leta 2012 omogočil nastanek druge Janševe vlade.

Poleg tega je DeSUS izrazito interesna stranka, za katero je sodelovanje v vladi življenjskega pomena.

Kdo (ne) bi šel z Janšo?

Težko je računati, da bi si kdo od prej naštetih, če torej odštejemo DeSUS, premislil.

Šarec ve, da bo kot drugouvrščeni samodejno na vrsti za sestavo vlade, če Janši to ne bo uspelo, zato je logično, da bo čakal na svojo priložnost. Borčevsko jedro SD Židanu verjetno nikoli ne bi oprostilo velike koalicije z Janšo, četudi se je – pravijo dobro obveščeni – nekateri v stranki ne bi branili. Tudi SMC bi v tem primeru zelo verjetno razpadla.

Kaj lahko torej stori Janša? V tem primeru bi mu ostala NSi, ki pa je pripravljena iti tudi v levosredinsko vlado. Ključno vprašanje zato je, ali bo lahko računal še na kakšnega zaveznika z desnega pola.

Za zdaj ima realne možnosti za to le Jelinčičeva SNS, ki si je še pred nekaj tedni v vladi zaradi izrazito populistične narave stranke in njenega predsednika ni bilo mogoče predstavljati. Tudi to samo po sebi pove veliko o (ne)uspešnosti Janševe taktike ustvarjanja satelitskih strank na desnem polu.

Matej Tonin Foto: STA ,

Povolilni napad SDS na poslance LMŠ?

Drugo vprašanje je, kaj se bo po volitvah dogajalo v političnem podzemlju.

V političnem zakulisju se že nekaj dni govori o povolilnem "napadu" na poslance LMŠ, med katerimi naj bi SDS že iskala morebitne prestopnike. Spremljal naj bi ga intenzivni javni pritisk, da si Slovenija v tem trenutku ne sme privoščiti politične krize in daljšega iskanja vlade.

Končni cilj te akcije, ki temelji na domnevi, da Šarec vseh lastnih poslancev zaradi kratke življenjske dobe njegove stranke nima "pod kontrolo", naj bi bila odcepitev zajetnega dela LMŠ v novo politično skupino, ki bi bila bliže Janši. Enako, kot se je leta 1992 zgodilo Jelinčiču, ki ga je kmalu po volitvah zapustila polovica poslancev.

"Kandidate smo preverjali na vse mogoče načine. Od konca novembra smo opravili razgovore z okoli 300 ljudmi, torej veliko oliv smo stisnili za liter olja. Preverili smo tudi, ali so komu dolžni, ali imajo plačane prispevke, ali imajo plačane preživnine," je Šarec včeraj izjavil v intervjuju za Žurnal24.

Zmago Jelinčič Foto: Klemen Korenjak

Bodo volitve končale na sodišču?

Če bodo glasovi "antiJanša" ostali doma, bi se lahko pojavil položaj, ko tudi Šarcu (ali komu drugemu na drugem mestu) ne bo uspelo sestaviti vlade.

V tem primeru bomo zelo verjetno priča novim volitvam. Ključno vprašanje je, ali bodo te izpeljane hkrati z lokalnimi volitvami, kar bi lahko šlo na roko strankam desne sredine.

Prav tako ni mogoče izključiti možnosti, da bo o volitvah odločalo sodišče. Spomnimo, nedavni odločitvi vrhovnega in ustavnega sodišča, ki sta vodili do ponovitve referenduma o drugem tiru, sta opozarjali na neenakopravne možnosti sodelujočih v kampanji, v kateri ne bi smela sodelovati vlada.

Zdaj je iz krogov nekaterih strank iz leve sredine prvič mogoče slišati dvome v legitimnost volitev. Te dni je namreč odmevalo razkritje časnika Večer zaradi nedovoljene pomoči, ki jo SDS prejema iz Madžarske prek medijev v solastništvu strankinih podjetij ali njenih vodilnih mož.

Borut Pahor Foto: Anže Malovrh / STA

Smo pred veliko politično krizo?

Ključni argument nekaterih na levi sredini je naslednji. Sodišče je referendum o drugem tiru razveljavilo zaradi 97 tisoč evrov, ki jih je v kampanjo vložila vlada, a ta – kot izhaja iz razpleta ponovljenega referenduma – niso imeli bistvenega vpliva na izid glasovanja. Podjetja in mediji, povezani s SDS, pa so z Madžarske po zadnji finančni injekciji skupaj prejeli že več kot dva milijona evrov.

Gre za astronomski znesek v merilu domače politike. Opozoriti sicer velja, da SDS edina do zdaj ni javno razkrila, koliko bodo znašali stroški njene kampanje. Za primerjavo: samo znesek vsega posojila, ki ga je najela pri Dijani Đuđić (450 tisoč evrov) in prvi obrok po medijskem razkritju vrnila, za skoraj 200 tisoč evrov presega znesek, ki ga bo v kampanji porabil DeSUS, stranka, ki bo imela po uradnih napovedih najdražjo kampanjo.

A scenarij s sodiščem je za zdaj malo verjeten. Zagotovo bi vodil do velike politične krize, verjetno pa sprožil proteste pristašev SDS, ki bi na veliko govorila o "ukradenih volitvah" in "krivosodju".

Kot že omenjeno, za zdaj je gotovo le, da bo volilni nedelji sledil – povolilni ponedeljek.