Petek, 9. 6. 2023, 5.59
10 mesecev, 3 tedne
Vlada zagotavlja: Nismo pozabili na to obljubo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,17
Če bo vlada Roberta Goloba želela spremeniti volilni sistem, bo v državnem zboru morala zagotoviti 60 poslanskih glasov.
"Nismo pozabili na obljubo o spremembi volilnega sistema, za katero pa bo potrebno še kar nekaj pogovorov in usklajevanj," trdijo na vladi. Slovenija potrebuje spremembo volilnega sistema in to temeljito. Rešitev je kombiniran volilni sistem, v katerem iz večinskega jemljemo perosnalizacijo kandidatur, iz proporcionalnega pa sorazmerno zastopanost strank," poudarja ustavni pravnik Ciril Ribičič. Na drugi strani pa politolog Igor Lukšič meni, da sedanji volilni sistem deluje dovolj dobro in da ne držijo očitki, da imajo stranke prevelik vpliv na izvolitev poslancev.
K posredovanju predlogov sprememb volilnega sistema je vlada najprej pozvala civilno družbo ter politične stranke, ki so na zadnjih državnozborskih volitvah prejele več kot en odstotek glasov. Načrtujejo tudi več posvetovanj s splošno javnostjo in upajo, da bodo aktivno sodelovali tudi volivke in volivci.
Proces posvetovanja z državljani začenjajo s spletnim posvetovanjem, katerega namen je ugotoviti, kaj je ljudem pomembno pri volitvah in pri posameznem volilnem sistemu, za spremembo katerega je v državnem zboru potrebna dvotretjinska večina poslancev, torej 60 ali več.
Ribičič: S kombiniranim sistemom bi v DZ prišli ljudje, ki imajo večje zaupanje volivcev
"Seveda, Slovenija potrebuje spremembo volilnega sistema in to temeljito. Volilni sistemi so v svetovnem merilu naredili resne korake naprej. Skozi zgodovino se je začelo z večinskim sistemom, ki je imel to slabost, da je omogočal oblikovanje vlade z manjšino glasov. Potem smo prišli na proporcionalni sistem, ki se je izkazal kot dober glede enakopravnega zastopanja strank, ampak slab glede možnosti izbire volivcev med posameznimi kandidati. S tega stališča je rešitev kombiniran sistem, v katerem iz večinskega jemljemo personalizacijo, iz proporcionalnega pa sorazmernost," pravi ustavni pravnik Ciril Ribičič, ki je bil v preteklosti tudi član Beneške komisije, svetovalnega organa Sveta Evrope o ustavnih vprašanjih.
Kombinirani volilni sistem imata Nova Zelandija in Nemčija. Kot je zapisano na spletni strani vlade, predlog za Slovenijo temelji na dveh glasovih vsakega volivca – s prvim glasom bi volivec po večinskem dvokrožnem volilnem sistemu izvolil poslanca iz svojega volilnega okraja, z drugim glasom pa bi po proporcionalnem sistemu izvolil poslanca s strankarske ali nestrankarske liste, kjer bi lahko uveljavil tudi preferenčni glas.
"Za stranke to ne bi pomenilo praktično nič, ker je sistem takšen, da zagotavlja sorazmernost. Kljub temu, da bi se neposredno izvolila polovica poslancev, to ne bi vplivalo na sorazmernost celotnega državnega zbora. Tiste stranke, ki so uspešnejše na neposrednih volitvah, dobijo pač manj na podlagi drugega glasu in s tem se zagotovi enakopravnost. Seveda bi pa v parlament prišli ljudje, ki imajo večje zaupanje volivcev, ne glede na to, ali bi prišli vanj na strankarski listi, kjer bi veljal prednostni glas, ali pa na večinskem delu, kjer bi morali premagati ostale kandidate," pojasnjuje Ribičič.
Ciril Ribičič meni, da bi s spremembo volilnega sistema morali razmisliti o možnosti prepovedi kandidiranja ze nekatere obsojence in možnosti odploklica poslancev.
"V vladi in Glasu ljudstva bi nekateri uvedli zgolj relativni prednostni glas"
Na vprašanje, ali vidi v Sloveniji dovolj politične volje za uvedbo teh sprememb, odgovarja: "Mislim, da so realne možnosti. Tudi te ankete, ki jih dela vlada, kažejo na to, da razmišljajo o teh vprašanjih. Res pa je, da imamo tudi znotraj vlade veliko ljudi, ki si želijo, da bi spremembe šle samo do uvedbe relativnega prednostnega glasu, kot na evropskih volitvah. Na žalost, čeprav je to neverjetno, je to prisotno tudi v okviru gibanja, ki ima v nazivu glas ljudstva."
Dodal je še, da bi s spremembo volilnega sistema morali razmisliti o možnosti prepovedi kandidiranja za nekatere obsojence in možnosti odpoklica poslancev.
Igor Lukšič: To je Iluzija
"Mi imamo volilni sistem, za katerega se je v 30 letih pokazalo, da ustreza vsem. Lepo producira nove politične elite, ljudje se menjavajo in niso za stalno fiksirani kot v kakšnem večinskem sistemu. Edini spremembi, ki bi ju morali uvesti, sta ukinitev financiranja strank, ki so na volitvah dobile vsaj en odstotek glasov, za celotno mandatno obdobje, in dvig parlamentarnega praga na pet odstotkov. To je pravzaprav vse," pa pravi politolog Igor Lukšič.
Kombinirani volilni sistem po njegovih besedah sicer ni slab, vendar meni, da tudi sedanji sistem izpolnjuje vse funkcije. "Iz akademskih razlogov je lahko nekomu bolj všeč ta ali oni sistem, ampak ker ta deluje in smo ga navajeni, je lahko z nekaj korektivi čisto dober.
Poudaril je, da imajo sedaj volivci dovolj velik vpliv in da ne držijo očitki, da je vpliv strank prevelik: "Če bi bilo to res, se nam ne bi dogajalo, da predsedniki strank ne pridejo v parlament, kot se je to zgodilo Karlu Erjavcu ali Alenki Bratušek. Če bi stranke imele velik vpliv, potem bi zmeraj prišel vsaj del vrha stranke v parlament. To je iluzija, da lahko stranka nekega kandidata postavi v bolj izvoljiv okraj. Kjer je kandidiral Miran Potrč, tam je bil izvoljen, kjer pa so kandidirali tisti, ki so mislili, da je okraj izvoljiv, pa niso bili izvoljeni. Recimo Anja Kopač Mrak ni bila izvoljena tam, kjer je bil Potrč. Imate še vrsto drugih primerov. To enostavno ne drži."
"Edini spremembi, ki bi ju morali uvesti, sta ukinitev financiranja strank, ki so na volitvah dobile vsaj en odstotek glasov, za celotno mandatno obdobje, in dvig parlamentarnega rpaga na pet odstotkov. To je pravzaprav vse," pravi politolog Igor Lukšič.
Katere volilne siteme poznamo?
Ta sistem izhaja iz načela, da morajo dodeljeni poslanski mandati ustrezati deležu glasov, ki jih je stranka dobila na volitvah. Večji odstotek glasov dobi posamezna stranka, večja je njena zastopanast v parlamentu, in obratno, pri čemer morajo stranke za vstop v parlament dobiti določen odstotek glasov. V Sloveniji je prag za vstop v parlament določen pri štirih odstotkih glasov.
V proporcionalnem volilnem sistemu je običajno v parlamentu večje število strank, sistem pa praviloma zagotavlja bolj sorazmerno zastopanost interesov volivcev. Za sprejemanje odločitev je potrebno sklepanje zavezništev. Oblikovanje vlade brez oblikovanja koalicije več strank skorajda ni mogoče, zato je nujna zmožnost sklepanja kompromisov.
Proporcionalni sistem je lahko vzrok za občasno nestabilne koalicijske vlade in šibkejši položaj parlamenta. Volivci v tem sistemu nimajo neposrednega vpliva na sestavo vladne koalicije, ker je to v celoti v domeni strank. Za volivca pa je gotovo največja pomanjkljivost ta, da mu onemogoča glasovanje o posameznih kandidatih, saj se bolj ali manj lahko odloča le o strankah, ki so predložile svoje strankarske liste.
Najpomembnejši dejavnik za odločanje v večinskem sistemu je večina glasov volivcev. Večina je lahko absolutna ali relativna. V sistemu absolutne večine je izvoljen kandidat, ki dobi več kot polovico glasov volivcev, v sistemu relativne večine pa kandidat, ki je dobil več glasov od preostalih kandidatov oziroma največ glasov v volilni enoti.
Med glavne prednosti večinskega sistema uvrščamo njegovo enostavnost, preglednost in razumljivost. Sistem relativne večine praviloma zmanjšuje število političnih strank v državi, saj jih sili k združevanju. To navadno privede do pretežno dvostrankarskega sistema, v katerem se spopadeta dva politična koncepta oziroma programa, zaradi česar se običajno dve stranki izmenjujeta na oblasti.
Večinski volilni sistem nesorazmerno nagrajuje zmagovito politično stranko in ji pogosto omogoči, da z manjšino volilnih glasov osvoji večino poslanskih sedežev. Bistvena pomanjkljivost večinskega sistema je zato v tem, da ne odraža dejanskega razmerja politične moči v državi, saj favorizira stranko, ki dobi največ glasov.
Z uvedbo mešanih oziroma kombiniranih volilnih sistemov poskušajo države najti kombinacijo, ki bi združila pozitivne lastnosti večinskih in proporcionalnih volilnih sistemov. V nekaterih državah poskušajo to reševati z dvojnim glasovanjem, kjer se polovica predstavniškega telesa voli po večinskem, druga polovica pa po proporcionalnem volilnem sistemu. Vendar pa ni nujno, da tak sistem kombinira le pozitivne lastnosti obeh sistemov.
Kot je zapisano na spletni strani vlade, bi volitve po večinskem modelu v Sloveniji zagotovile, da bi vsak izmed 44 volilnih okrajev imel svojega poslanca. Drugi glas, ki bi ga volivci namenili po proporcionalnem sistemu, pa bi omogočil, da lahko izbirajo stranko, ki bo oblikovala vlado, znotraj njene liste pa bi lahko s preferenčnim glasom izbrali svojega kandidata.
Veliko število neodvisnih poslancev sicer v sistem vnaša dodaten element nepredvidljivosti pri sprejemanju zakonov, nestabilno delovanje parlamenta ter šibkost in nestabilnost vsakokratne vlade. Tak volilni sistem je zato precej redek.
