Sreda, 17. 7. 2019, 11.53
4 leta, 9 mesecev
Vlada vztraja pri zakonu, ki pripira pipico zasebnim šolam
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,68
21
Vlada Marjana Šarca vztraja, da je zakon primeren in tudi v drugo predlaga poslancem, da novelo sprejmejo.
Vlada tudi v drugo poslancem predlaga, da sprejmejo novelo, ki zmanjšuje državno financiranje zasebnih šol. To je Državni zbor (DZ) prejšnji teden potrdil s tesno večino 42 glasov, nato pa je Državni svet uveljavil veto, s čimer se zakon vrača na mize poslancev. Šarčevi bodo imeli v drugo težjo nalogo, saj morajo prepričati 46 poslancev.
Vlada Marjana Šarca je na dopisni seji sprejela mnenje o vetu Državnega sveta na novelo Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Zovfi). Vztraja, da je zakon primeren in tudi v drugo predlaga poslancem, da novelo sprejmejo.
Glede na nasprotovanje koalicijske SMC ter opozicijskih SDS in NSi pa se zna zgoditi, da zakon tokrat ne bo potrjen. V drugo morajo namreč prepričati absolutno večino (torej 46 poslancev).
Vlada meni, da predlog ministra za izobraževanje Jerneja Pikala, ki bi prinesel razlikovanje med javno veljavnimi programi in programi, ki so pridobili javno veljavnost, ni v nasprotju z ustavo ali pet let staro odločbo ustavnega sodišča in ne ogroža obstoja zasebnih vrtcev in šol.
O vetu Državnega sveta bo danes razpravljal tudi odbor DZ za izobraževanje, znanost, šport in mladino.
Nasprotniki novele za polno financiranje
Razprava ob sprejemanju zakona se vrti predvsem okrog določbe, ki spreminja financiranje zasebnih šol. Novela predvideva ločitev programa šol na obvezni in razširjeni del. Prvega bi država v zasebnih osnovnih šolah financirala 100-odstotno, razširjenega pa ne bi financirala (danes oba financira 85-odstotno).
Nasprotniki menijo, da sprememba ne sledi odločbi ustavnega sodišča iz leta 2014, v kateri je sodišče ugotovilo, da je trenutna zakonodaja v navzkrižju z drugim odstavkom 57. člena ustave, ki pravi, da je osnovnošolsko izobraževanje obvezno in se financira iz javnih sredstev. Menijo, da bi morala vlada spremeniti zakonodajo tako, da bi tudi za zasebne šole polno financirala država.
Vprašanje (ne)obveznih vsebin
A predlagatelji zakona nasprotujejo polnemu financiranju, saj menijo, da je za zasebne šole obvezen le del vsebin, ostale pa lahko izbirajo po lastni volji.
Vlada meni, da iz obrazložitve odločbe ustavnega sodišča izhaja zahteva, naj se javno financira obvezni minimum osnovne izobrazbe, ki je enotno določena po vsebini. Da naj torej država da denar za obvezne predmete: slovenščino in italijanščino ali madžarščino na narodno mešanih območjih, matematiko, prvi tuji jezik, zgodovino, domovinsko in državljansko kulturo in etiko, šport, vsaj en naravoslovni in en družboslovni predmet ter vsaj en predmet s področja umetnosti.
"Zasebna šola lahko z izjemo navedenih obveznih predmetov svoj program določi povsem neodvisno od predhodnih določb Zakona o osnovni šoli, ki določa program osnovne šole. Drži, da imajo zasebne šole, ki izvajajo javno veljavni program, v programe večinoma vključene tudi vsebine, določene za razširjeni program, vendar jih zakon k temu ne zavezuje. Program zasebne šole bi tako lahko pridobil javno veljavnost tudi, če ne bi vključeval vsebin razširjenega programa po Zakonu o osnovni šoli," meni vlada.
Nasprotniki sicer poudarjajo, da je del razširjenega programa, ki ga država po predlagani novi ureditvi ne bi financirala, tudi obvezne vsebine, kot so jutranje in popoldansko varstvo ter dopolnilni pouk.
Podpora tudi zakonu, ki jezi nepremičninske posrednike
Vlada je ponovno potrdila tudi predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nepremičninskem posredovanju, pri katerem so po potrditvi v DZ svetniki prav tako uveljavljali veto. Predlog, ki ga je v DZ poslala skupina poslancev s prvopodpisano Natašo Sukič iz Levice, omejuje stroške plačil za nepremičninsko posredovanje in vse dodatne stroške, ki jih nepremičninske agencije (lahko) zaračunavajo svojim strankam.
Vlada podpira predlog zakona,(...) s katerim se uskladi določbe zakona z zakonodajo EU na področju reguliranih poklicev in uredi višine in obveznosti plačila stroškov nepremičninskega posredovanja, so sporočili po dopisni seji.
Več o predlogu v članku Nepremičninski posredniki besnijo nad predlogom Levice.
21