Vlada sprejela prve ukrepe za zaščito javnega zdravstvenega sistema #video

"Z ukrepi bomo podprli direktorje javnih zdravstvenih zavodov, da bodo bolnišnice in javni zdravstveni domovi še naprej zagotavljali zdravstveno varstvo prebivalcev," je pojasnil Kordež. 

• Izmensko delo

Prvi ukrepi so usmeritve vlade za organizacijo dela. Direktorji bodo preverili utemeljenost posameznih oblik dela, kot so izmensko delo, dežurstvo in stalna pripravljenost. "To v praksi pomeni, da bodo tam, kjer trenutne oblike dela ne bo mogoče ohraniti zaradi nezadostnega števila zdravnikov, te zdravnike lahko razporedili v izmensko delo," je dodal.

• Stalna pripravljenost

Stalna pripravljenost naj se organizira tam, kadar javni zdravstveni zavod na podlagi analize ugotovi, da je obremenjenost zdravstvenega delavca v času izvajanja neprekinjenega zdravstvenega varstva manjša od 25 odstotkov običajne delovne obremenitve. 

• Nujna medicinska pomoč 

Izvajalci službe Nujne medicinske pomoči (NMP) lahko v primeru nezmožnosti zagotavljanja NMP organizirajo skupno dežurno mesto. V tem primeru javna zdravstvena zavoda skleneta dogovor, v katerem določita lokacijo skupnega dežurnega mesta, kjer se zagotavlja stalna prisotnost zdravnika za izvajanje službe NMP. 

Vlada je sprejela tudi usmeritve glede preklica soglasij za opravljanje zdravstvenih storitev pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti, ukrep pa je posledica umika soglasij določenih zdravnikov in iz tega izhajajoče potrebe po kadru v zdravstvenih zavodih, je dodal Kordež. Vlada s tem daje direktorjem priložnost, da pri vsakem posamezniku presodijo, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za delo pri drugem zavodu. Če niso, pa takšna soglasja prekličejo. 

Hkrati vlada direktorje poziva, da do 28. februarja MZ posredujejo predloge, kje je zaradi zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva smiselna ohranitev soglasij za delo zunaj matičnega zdravstvenega zavoda. 

Prvi umiki bodo uveljavljeni v petek

Ob začetku sedmega tedna stavke Fidesa so se stavkajoči zdravniki ob 8. uri zbrali v UKC Ljubljana. Med drugim so se pogovorili glede dela po 1. marcu, ko bodo v veljavo začeli stopati umiki soglasij za nadurno delo. Za neprekinjeno nujno zdravstveno varstvo bo poskrbljeno, lahko pa zmanjka kadra za pokrivanje dejavnosti specialističnih ambulant, je poročala STA.

"Današnji zbor je bil spet eden številčnejših," je po zaključku v izjavi za medije povedal predstavnik Fidesa v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana Milenko Stanković. Na zboru je bil prisoten tudi pravni zastopnik sindikata, ki je odgovarjal na vprašanja zdravnikov glede dela po uveljavitvi preklicev soglasij za nadurno delo.

V UKC Ljubljana je sicer po besedah Stankovića soglasja umaknilo med 420 in 450 zdravnikov, nekaj zdravnikov je umike kasneje preklicalo. Prve umike bodo uveljavili v petek. Poudaril je, da je odločitev glede umika soglasja svobodna volja vsakega zdravnika. Meni, da marsikateri zdravnik soglasja za nadurno delo ne bo nikoli več podpisal, saj bo videl razliko v kakovosti življenja. Nekateri se bodo morda v prihodnosti odločili, da soglasja znova podpišejo, a z omejitvami glede števila nadur.

Glede uveljavitve umikov je Stanković dejal, da bodo morali delodajalci zdravnikom v skladu z zakonodajo po 16-urnih dežurstvih odrejati 12-urne počitke, vsaj enkrat na teden pa vsaj 24-urni počitek. Ob odsotnostih zaradi dopustov in bolezni se lahko zgodi, da bo kje "zmanjkalo", je dejal. "Igrajo se pač z nečim, s čimer se ne smejo," je opozoril.

Na vprašanje, ali so morda tudi v ljubljanskem kliničnem centru zdravniki, ki so vložili umike soglasij za nadurno delo, od vodstva prejeli preklice soglasij za delo pri drugih izvajalcih, je odgovoril, da za zdaj ne. "Ampak moje osebno mnenje je, da če so preklicali soglasje, da potem tudi drugje ne delajo," je povedal.

Fides: Uveljavljanje izmenskega dela za bolnike nevaren poseg v organizacijo dela

V sindikatu Fides so prepričani, da ukrepi pred uveljavitvijo preklicev soglasij za nadurno delo, ki jih je danes sprejela vlada, kažejo na veliko nepoznavanje situacije v zdravstvu. Uveljavljanje izmenskega dela vidijo kot pravno izjemno težek in hkrati za bolnike nevaren poseg v organizacijo dela, so zapisali v odzivu.

Po mnenju sindikata vlada namesto, da bi iskala rešitev za uresničitev stavkovnih zahtev, sprejema sklepe, s katerimi bo hitro poslabšala dostopnost do zdravstvenih storitev tako v rednem delovnem času kot izven njega. "Če so takšne ukrepe pisali na ministrstvu za zdravje, nas odslej za javno zdravstvo še bolj skrbi, kot nas je doslej," so zapisali v odzivu na vladne ukrepe.

V Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije so prepričani, da ukrepi ponovno kažejo nonšalanten odnos vlade premierja Roberta Goloba do veljavne ureditve področja dela zdravnikov. Prav tako so zatrdili, da nekatere vladne ideje oziroma predstavljene rešitve temeljijo na določbah pravilnika o organizaciji neprekinjenega zdravstvenega varstva, ki pa je na podlagi dogovora Fidesa z vlado prenehal veljati v letu 2017 in torej ne more več predstavljati pravne podlage za organizacijo stalne pripravljenosti in tako dalje.

To po navedbah Fidesa pomeni, da bodo predlogi vlade in ravnanja delodajalcev, če bodo temeljila na tej podlagi, dejansko brez pravne podlage in nezakonita. Menijo, da iz vladnih pojasnil danes prav tako ni jasno, kaj pomeni pojem običajna delovna obremenitev in kdo bo tisti, ki bo naredil analizo ter kako bo to storil, zlasti pa, kako bodo to izvedli do 1. marca.

Če bo to prepuščeno javnim zdravstvenim zavodom, bodo po oceni Fidesa strokovna vodstva tista, na katerih ramena bo politika "zvrnila odgovornost za ukinjanje dežurnih delovnih mest" in vse posledice, ki jih to prinese za zagotavljanje ustreznega zdravljenja.

"V praksi bo to pomenilo, da bodo zdravniki doma v pripravljenosti na klic. Pri tem je vlada očitno spregledala, da je stalno pripravljenost zdravnikom mogoče določiti le, če imajo za to njihovo soglasje ali pa če imajo o tem sklenjen dogovor s predstavnikom sindikata. Pri stavkajočih zdravnikih ni podanega ničesar od navedenega, zaradi česar bodo takšna navodila vlade pomenila le dodatno obremenitev nestavkajočih zdravnikov, če bodo ti seveda s tem soglašali," so navedli v sindikatu Fides.

Sedmi teden stavke

Sindikat Fides stavka od 15. januarja. Zahteva ureditev plačnega sistema zdravnikov v posebnem zdravstvenem stebru, določitev karierne poti zdravnika in odpravo plačnih nesorazmerij, vključno z dvigi plač starejšim zdravnikom.

Po več pogajalskih sejah z vladno stranjo, ki sodeč po izjavah predstavnikov obeh strani niso prinesle napredka, je glavni stavkovni odbor Fidesa na seji 30. januarja soglasno sprejel sklep, da vodstvom zdravstvenih zavodov predajo preklice soglasij za nadurno delo. Preklici v veljavo večinoma stopijo z začetkom marca.