Vlada pri znižanju mase za plače javnih uslužbencev ne popušča

Po besedah ministra za pravosodje in javno upravo Senka Pličaniča vlada vztraja, da se o višini znižanja mase za plače javnih uslužbencev ni mogoče pogajati. Kot je po seji vlade povedal Pličanič, takšno stališče vlade ne pomeni, da se vlada ne bi hotela pogajati o višini mase za plače javnih uslužbencev, ampak pomeni to, da denarja preprosto ni. "Masa plač, kakšna je, je najvišja možna, zato se o tem ni mogoče pogajati," je dejal. Si pa vlada po ministrovih besedah želi pogajanja o tem, na kakšen način je mogoče zmanjšati omenjeno maso.

Pličanič: Del, ki je namenjen plačam javnih uslužbencev, je takšen, kakršen je Pličanič je opozoril, da je prihodkov v proračunu manj, kar je morala vlada tudi upoštevati pri razdelitvi denarja proračunskim uporabnikom. "Del, ki je namenjen plačam javnih uslužbencev, je takšen, kakršen je, in večji ne more biti, sicer bi trpeli drugi proračunski porabniki," je dejal in dodal, da je vlada denar razporedila po kar najboljših močeh.

Minister za ločena pogajanja Ministru se zdi prav, da se predstojniki posameznih delov javnega sektorja s svojimi sindikati ločeno pogajajo o načinu znižanja omenjenih sredstev. "Razlike med posameznimi deli javnega sektorja so namreč velike, zato ne bi bilo pravično, da bi linearno ali na enak način posegli v vse dele javnega sektorja. Na ta način bi prišli do uravnilovke, kar bi bilo izrazito nepravično," je dejal.

Ne znižanje plač, pač pa spremembe v organizacijski strukturi, številu zaposlenih ... V sporočilu po seji vlade je sicer zapisano, da vlada ne predlagala znižanja plač zaposlenim v javnem sektorju, pač pa pričakuje, da bodo proračunski uporabniki rešitve za znižanje mase za plače primarno iskali na področju organizacijske strukture in strukture delovnih mest ter števila zaposlenih. V vladi poudarjajo tudi, da znižan obseg sredstev v ničemer ne pomeni kršitve zakona o sistemu plač v javnem sektorju in kolektivnih pogodb ter da bodo javni uslužbenci še naprej prejemali plače v skladu z zakonom.

"Aktivnosti za odpravo sistemskih pomanjkljivosti plačnega sistema že tečejo" V zvezi z zahtevo, da se odpravijo kršitve sporazuma, ki so ga sindikati javnega sektorja podpisali maja lani, in dogovora o ukrepih na področju prejemkov v javnem sektorju, vlada pojasnjuje, da tako omenjeni sporazum kot dogovor določata, da se je o morebitni spremembi plač (navzgor) in o odpravi nepravilnosti plačnega sistema javnega sektorja treba začeti pogajati pred koncem leta 2013. "Aktivnosti za odpravo sistemskih pomanjkljivosti plačnega sistema pa že tečejo," so zapisali.

Na zahtevo koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja, da se utrdi socialna država ter ohrani obseg in kakovost vseh javnih storitev, vlada odgovarja, da kljub izjemno zaostrenim javnofinančnim razmeram načelo socialne države tudi zaradi ukrepov vlade, ni ogroženo.

"Socialni dialog je za to vlado temelj demokratičnega procesa" Na novinarski konferenci je Pličanič odgovoril tudi na zahtevo sindikatov, naj jih vlada prizna kot enakovredne socialne partnerje. Ob tem je pojasnil, da tako sam, kot njegovi kolegi v vladi, že zdaj sindikate vidijo kot enakovredne socialne partnerje. "Socialni dialog je za to vlado temelj demokratičnega procesa, kar je vlada do zdaj velikokrat dokazala tudi že v praksi," je dejal, pri tem pa spomnil na pokojninsko reformo in zakon za uravnoteženju javnih financ.

Z novelo zakona do večje fleksibilnosti pri izplačilu plač? Vlada je na seji po besedah ministra govorila tudi o predvideni noveli zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Ta prinaša večjo fleksibilnost pri izplačilu plač, kar pomeni, "da morajo imeti tisti, ki vodijo posamezne organizacije v javnem sektorju več možnosti, da nagradijo tiste, ki delajo dobro, in sankcionirajo tiste, ki delajo slabe", je dejal. Novela je sicer po besedah ministra že pripravljena.

Sviz v pismu evropskim institucijam opozoril na načrtovane vladne posege v javni sektor Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije je v sredo na naslove evropskih institucij poslal pismo, v katerem izraža skrb zaradi načrtovanih posegov slovenske vlade v javni sektor. Po mnenju Sviza predvideni posegi ogrožajo raven dosežene kakovosti in hkrati razgrajujejo pomembne elemente socialne države.

Kot so sporočili iz Sviza, so pismo poslali na naslove Izobraževalne internacionale, ETUCE (European Trade Union Committee for Education), predsedniku Evropske komisije Joseju Manuelu Barrosu in izbranim komisarjem ter tujim tiskovnim agencijam. V Svizu so še posebej zaskrbljeni zaradi načrtovanih posegov v vzgojo, izobraževanje, znanost in kulturo. Danes so pismo v vednost poslali tudi slovenskim evroposlancem.

V Svizu pojasnjujejo, da so bili prisiljeni obvestiti tujo javnost, ker vlada kljub večkratnim pozivom sindikatov javnega sektorja v preteklih mesecih k pogajanjem ni želela pristopiti ter jih je zavrnila in je prvič v 20 letih z vsiljenim znižanjem mase za plače vztrajala pri politiki izvršenih dejstev.

"Ob nesprejemljivem ravnanju slovenske vlade, ki s kategoričnim zavračanjem pogajanj poleg dogovorov, doseženih v Sloveniji, krši tudi konvencijo Mednarodne organizacije dela, ki priporoča državam poglabljanje dialoga, ne zavračanje, skrbijo predvsem drastični posegi na najbolj ključnih področjih vitalne družbe," so poudarili v pismu.

Sviz opozarja evropske institucije, da so se osnovne plače v vzgoji in izobraževanju že ob zadnjem posegu v maso plač primerjalno z drugimi podskupinami javnega sektorja znižale največ. Prav tako načrtovanim vladnim posegom po mnenju Sviza niso v prid podatki OECD, ki potrjujejo, da so slovenski učitelji z vsaj 15-letnimi izkušnjami v primerjavi s kolegi iz drugih držav plačani slabše. Ob tem pa naša država ne prednjači niti po deležu BDP ali javnih sredstev, ki jih namenja izobraževalnim ustanovam, dodajajo v sindikatu.

Slovenski vzgojitelji in učitelji ter zaposleni v znanosti in kulturi se ta teden izrekajo, ali se bodo 23. januarja pridružili splošni stavki v javnem sektorju.

V pismu Sviz pojasnjuje, da se je vlada odločila za povečanje števila otrok v vrtcih in obremenitve vzgojiteljic in njihovih pomočnic; za 20-odstotno povečanje učne obveznosti v osnovnih in srednjih šolah; za povečanje normativov tehničnemu osebju; znižanje financiranja javnih univerz ter za omejevanje vpisa, ki naj bi preusmerilo študente z javnih fakultet in univerz na zasebne. Po mnenju Sviza bodo posledica naštetih ukrepov tisoči brezposelnih.

Sviz naslovnike pisma prosi, da podprejo njegova prizadevanja za ohranitev kakovostnega javnega in vsem dostopnega izobraževanja ter socialne države in predsednika slovenske vlade Janeza Janšo ter ministra za izobraževanje Žigo Turka seznanijo, kako uničujoča je politika, ki želi največ privarčevati v vzgoji, izobraževanju, znanosti in kulturi.