SiolNET. Novice Slovenija
4

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Podjetja bodo plačevala več davka od dobička

4

termometer

 | Foto: Ana Kovač
Foto: Ana Kovač

Vlada je potrdila predlog zakonskih sprememb za davčno prestrukturiranje, po katerem bo kar nekaj zavezancev za dohodnino plačevalo manj davka kot doslej, nekoliko bolj pa bo obremenjen dobiček podjetij, je vlada sporočila prek Twitterja. Mini davčna reforma sicer pri gospodarskih združenjih ni dobro sprejeta.

"Vlada je sprejela paket davčnega prestrukturiranja, ki prinaša nižje davčne obremenitve dohodka iz dela in zagotavlja konkurenčnejše poslovno okolje za podjetja," je vlada objavila na družbenem omrežju.

Za razbremenitev dela se spreminja dohodninska lestvice, ki bo bolj ugodna za tiste z dohodki nekje nad 1,6-kratnikom povprečne plače oz. nad 31.140 evrov letno. Najvišje plače bodo kljub drugačnim prvotnim predlogom še naprej obdavčene s 50 odstotki, se pa zvišuje splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci. Prav tako je bilo skozi koalicijsko usklajevanje v zakonodajne spremembe vključeno tudi zvišanje obeh dodatnih olajšav, ki ju lahko uveljavljajo tisti z najnižjimi plačami.

Božičnica in 13. plača delno izvzeti iz davčne osnove

Ker imajo zaradi visoke obdavčitve dela visoko strokovno izobraženih zaposlenih številna podjetja velike težave pri iskanju novih kadrov, predlog novele zakona o dohodnini prinaša tudi razbremenitev dela plače za poslovno uspešnost, kot so božičnice ali 13. plače. Ta izplačila se bodo deloma izvzela iz davčne osnove dohodka iz delovnega razmerja.

Predlagane rešitve novele zakona o dohodnini bodo imele za posledico znižanje proračunskih prihodkov v skupnem znesku okoli 106 milijonov evrov. Zato se za nadomeščanje izpada predvideva zvišanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb s 17 na 19 odstotkov, pri čemer niso predvidene spremembe pri olajšavah, tako da bo lahko efektivna davčna stopnja za podjetja še vedno precej nižja.

Predlagan dvig stopnje davka od dohodkov pravnih oseb za dve odstotni točki naj bi sicer prinesel zvišanje proračunskih prihodkov za okoli 60 milijonov evrov. Neto finančni učinek obeh predlaganih sprememb zakonov bo torej znižanje proračunskih prihodkov za okoli 46 milijonov evrov, ki pa naj bi ga pokrili s povečanjem učinkovitosti pobiranja davkov.

Potrjene tudi spremembe za poenostavitev pobiranja davkov

Vlada je še potrdila predlog sprememb zakona o davčnem postopku, ki prinaša novosti in poenostavitve za davčne zavezance ter dodatne možnosti za lažje plačilo davčnega dolga. Poslanci naj bi jo potrdili še letos, uveljavitev pa je predvidena 1. januarja 2017.

Z namenom odprave administrativnih ovir predlog novele zakona uvaja predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost. Tega bo Finančna uprava RS (Furs) izdala vsem prostovoljno vključenim v obvezno pokojninsko zavarovanje, kot so denimo samozaposleni in kmeti.

S tem se bo po navedbah predlagateljev zavezancem omogočilo znižanje stroškov vodenja računovodstva, davčnemu organu pa zagotovilo pogoje za pravilno in pravočasno pobiranje prispevkov za socialno varnost. A da bodo ti zavezanci prejeli predizpolnjen obračun prispevkov, morajo s Fursom poslovati prek njegovega portala eDavki.

Zamik plačila prispevkov za pet dni

Novost je glede na zadnjo objavljeno besedilo predloga zakona tudi zamik roka plačila davkov in prispevkov za pet dni po izplačilu plač. S tem se bo zavezancem omogočilo večjo likvidnost in torej lažje plačilo davkov in prispevkov. Zamik bo veljal tudi v drugih primerih plačila davkov z davčnim odtegljajem.

Predlog novele zakona prinaša tudi dodatne možnosti za lažje plačilo davčnega dolga. Davčni organ bo namreč lahko v primerih poenostavljene prisilne poravnave dovolil obročno plačilo davka v največ 60 mesečnih obrokih.

Obrestna mera odvisna od kršitev in okoliščin

Da bi zavezance spodbudili k prostovoljnemu izpolnjevanju davčnih obveznosti, se predlaga sprememba višine obrestnih mer, in sicer se bosta upoštevali teža kršitve ter okoliščina, ali je zavezanec kršitev odpravil sam ali pa jo je ugotovil davčni organ. Po novem bi se letne obrestne mere gibale med dvema in devetimi odstotki, kolikor zdaj znašajo zamudne obresti. Sprememba višine obresti naj bi povečala privlačnost instituta samoprijave.

Spremembe se uveljavljajo tudi na področju davčnega inšpekcijskega nadzora. Uvaja se tudi nov institut, in sicer predložitev davčnega obračuna ali njegovega popravka znotraj postopka davčnega inšpekcijskega nadzora, če to dovoli davčni organ.

Spremembe tudi pri davčni izvršbi

Predlagane so tudi spremembe pri davčni izvršbi, in sicer se omejitve izvršbe razširjajo na dolžnikove denarne prejemke, če preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu. To velja tudi za samostojnega podjetnika posameznika.

Med drugimi spremembami pa velja izpostaviti določbo, da davčni organ opravi pobot med preveč plačanimi in neplačanimi davki takoj, ko stečejo pogoji zanj. Poenostavlja se tudi način podpisovanja upravnih aktov, ki se izdajo v elektronski obliki.

Z uveljavitvijo predlaganih sprememb se v slovenski pravni red prenašata tudi dve evropski direktivi, s katerima se bo še dodatno razširila avtomatična izmenjava informacij med državami članicami EU ter določilo izmenjavo poročil po državah.

GZS: Predlog davčnih sprememb nepošten in nerazvojen

Predlog sprememb zakona o dohodnini in o davku od dohodkov pravnih oseb je nepošten in nerazvojen, opozarjajo na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Država ne prelaga bremen iz enega žepa v drug žep, temveč prelaga breme iz svojega žepa v naš žep, so kritični.

Na GZS so vseskozi opozarjali, naj vlada za nadomestitev izpada prihodkov zaradi sprememb pri dohodnini ne zvišuje davka od dohodkov pravnih oseb, pač pa naj zniža javno porabo. A kot so ugotovili danes, država prelaga breme iz svojega v njihov žep, sama pa ni storila nič, da bi omejila lastno (javno) porabo, ki je za 600 milijonov evrov višja, kot bi bila, če bi sledila cilju povprečne javne porabe v EU glede na BDP članice.

Še več - gospodarstvo in zaposleni v gospodarstvu, ki z izvozom najbolj poganjajo gospodarsko rast Slovenije, bodo imeli od takšnega davčnega prestrukturiranja najmanj: gospodarstvo bo vse plačalo, koristi pa bo deležna država in večji delež zaposlenih v javnem sektorju, ne pa večina zaposlenih v podjetjih, ugotavljajo na GSZ.

Neto plače se namreč zaradi dogovorov s sindikati v javnem sektorju hitro zvišujejo, na drugi strani pa vlada z resno davčno reformo očitno ni pripravljena omogočiti višjih neto plač zaposlenim v gospodarstvu in hkrati omogočiti podjetjem, da trenutno konjunkturo na trgih izkoristijo za večja vlaganja v razvoj.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 40
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin